Nova raziskava socialne strukture delfinov iz
Tržaškega zaliva, objavljena danes v ugledni mednarodni reviji Marine Biology, je pokazala, da se delfini
ob slovenski obali delijo v ločene socialne skupine. Nekatere med njimi se med
seboj očitno ne marajo preveč.
Splošno znano
je, da delfini navadno plavajo v skupinah. V primeru velikih pliskavk (Tursiops truncatus) se sestava teh
skupin pogosto spreminja, saj posamezne živali prihajajo in odhajajo. Toda te
skupine niso naključne. Posamezni delfini raje preživljajo čas s prav
določenimi drugimi delfini, ki bi jih lahko opisali kot njihove “najboljše
prijatelje”.
V društvu
Morigenos smo preučevali socialno mrežo delfinov v Tržaškem zalivu, v
raziskavi, ki je trajala 9 let. Odkrili smo nekaj izjemnega. Ugotovili smo, da
je lokalna delfinja družba sestavljena iz treh ločenih socialnih skupin: dveh večjih skupin s stalnim članstvom in
dolgoletnimi prijateljstvi, ter manjše tretje skupine, s šibkejšimi vezmi in
brez dolgotrajnih prijateljstev. Toda to še ni tisti izjemen del. Izkazalo se
je, da se dve večji socialni skupini večino časa medsebojno očitno izogibata.
Toda namesto, da bi imeli različne “teritorije”, si delita prostor – ne pa tudi
čas. Drugače povedano, delfini si delijo vsaj del svojega območja, ki pa ga
uporabljajo ob različnih delih dneva.
Ta vzorec je skozi leta postal tako očiten, da smo pogovorno ti dve socialni
skupini začeli imenovati kar “jutranja
skupina” in “večerna skupina”. Takšno časovno ločevanje doslej še ni bilo
dokumentirano pri kitih in delfinih, niti pri drugih sesalcih. Tretja skupina
(ki jo v hecu imenujemo “freelancerji”) ni kazala tovrstnih vzorcev.
“To nas je
precej presenetilo” je povedal Tilen
Genov iz društva Morigenos, ki je vodil raziskavo. “Pri socialnih skupinah
delfinov ni nenavadno, da se ločujejo prostorsko,
toda tukaj se ločujejo časovno. Zdi
se nekoliko nenavadno.”
“Še vedno ne
poznamo celotnega obsega njihovega gibanja, zato je možno, da se skupini na
splošno gibljeta v različnih delih severnega Jadrana. Toda vemo, da se
prekrivata vsaj na tem območju, ki pa si ga delita tako, da ga uporabljata ob
različnih urah. Včasih lahko eno skupino opazujemo v bližini Pirana v
dopoldanskih urah, kasneje pa drugo skupino na istem območju v poznih
popoldanskih urah istega dne.”
Zanimivo je,
da se obe socialni skupini razlikujeta tudi v svojem vedenju glede na ribiške
aktivnosti: ena skupina je bila redno vključena v interakcije z ribiškimi ladjami s povlečnimi mrežami
(t.i. kočami), druga pa ne. Delfini torej uporabljajo različne strategije
pridobivanja hrane. Prejšnje raziskave drugod po svetu so pokazale, da so
tovrstne taktike naučene in da se prenašajo z mame na mladiča. Naslednje
logično vprašanje je torej bilo: Ali razlike v vedenju glede na ribiške
aktivnosti vplivajo na prej omenjeno časovno ločevanje? Očitno ne. Celo ko smo upoštevali
tovrstno vedenje, to še vedno ni pojasnilo časovnega ločevanja glede na del
dneva.
Razlogi za
zgoraj omenjene razlike zaenkrat še niso znani. V obeh socialnih skupinah so
tako samci kot samice, kar pomeni, da ne gre za razlike med spoloma. Morda gre
za genetske faktorje (delfini iz iste socialne skupine so morda bližnji
sorodniki) ali pa morda za razlike v prehrani, kar bi deloma pojasnilo zakaj
nekateri delfini sledijo ribiškim ladjam, drugi pa ne. Vse to je predmet
nadaljnjih raziskav, ki trenutno potekajo. Raziskava društva Morigenos,
objavljena v preteklem tednu, je pokazala, da so vse te skupine delfinov enako
obremenjene s toksičnimi PCB
spojinami, ne glede na morebitne razlike v prehrani.
Ta raziskava
je pokazala, da se lahko različni
segmenti iste populacije vedejo zelo različno
in imajo lahko posledično različne vplive na človeške aktivnosti kot je
ribištvo. Obenem pa se lahko različno odzivajo na človeške vplive, saj so lahko
nekatere živali zaradi časovnega ločevanja bolj ali manj občutljive na določene
vrste pritiskov. Ta raziskava je pokazala tudi večjo stabilnost socialnih
skupin kot je sicer značilno za to vrsto delfinov in izpostavila, da je
socialna struktura pri tej vrsti bolj raznolika kot se je doslej domnevalo.
Društvo
Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s
poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja,
socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine.
No comments:
Post a Comment