30 Aug 2009

Kit grbavec v Sloveniji: epilog

No ja, epilog te zgodbe je ta, da pravega epiloga sploh ni. Kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki se je v vodah pred Piranom zadrževal od februarja do aprila 2009, je bil nazadnje opažen 21. aprila 2009. Nihče ne ve, kam je odplaval (ni bil opažen nikjer drugje v Jadranu) in ali bo z njim vse v redu, toda vsi iskreno upamo, da se je varno vrnil v širne vode Atlantika, kamor »po vseh pravilih« tudi spada. To je bil prvi uradni in dokumentirani primer te vrste v Sloveniji, drugi v Jadranskem morju in 14. v Sredozemlju.

Strokovnjaki društva Morigenos ter Morske biološke postaje Piran so o tem nenavadnem dogodku v mednarodni strokovni reviji Annales nedavno objavili znanstveni prispevek z naslovom »New record of the humpback whale (Megaptera novaeangliae) in the Adriatic Sea« oz. »Novo opažanje kita grbavca (Megaptera novaeangliae) v Jadranskem morju«.

Kaj torej zaenkrat vemo o kitu grbavcu v slovenskem morju?

Člani društva Morigenos smo v preteklosti že sodelovali v projektih preučevanja kitov grbavcev drugod po svetu (npr. v Južni Afriki), zato smo na tem področju že imeli precej znanja in izkušenj. Ker smo kita pozorno spremljali v času njegove prisotnosti v našem morju in o njem zbrali kar velik kup podatkov (kita smo fotografirali za identifikacijo, merili smo intervale njegovih potopov, opazovali in beležili njegovo vedenje,...), lahko naredimo nekaj osnovnih sklepov. Šlo je za mladega odraslega samca, ki je bil verjetno na pragu spolne zrelosti. To, da je bil sam, za kite grbavce ni nič nenavadnega, saj pogosto plavajo sami. Glede na njegovo vedenje, dolžino potopov in telesno stanje je bil kit zdrav in v normalnem stanju, brez znakov bolezni ali težav. Njegovo vedenje ni odstopalo od normalnega. Čeprav nimamo trdnih dokazov, po nekaterih vzorcih vedenja sklepamo, da se je kit pri nas hranil. V prid tej hipotezi je tudi dejstvo, da so se v tistem času na območju slovenskega morja zadrževale velike jate rib, ki so sicer najpogostejša hrana kitov grbavcev v severnem Atlantiku. Verjetno je bil to tudi razlog, da se je ta žival pojavila v severnem Jadranu. V sodelovanju s kolegi iz ZDA smo fotografije kitove repne plavuti (ki se uporabljajo za prepoznavanje posameznih osebkov) primerjali z mednarodnim Katalogom kitov grbavcev v severnem Atlantiku in ugotovili, da ta kit še ni bil zabeležen v mednarodni fotografski bazi podatkov. »Našega« kita so tako uvrstili v katalog in mu dali njegovo lastno identifikacijsko kodo.

V času kitove prisotnosti smo Ministrstvu za okolje in prostor predlagali sprejetje nekaterih pravil in smernic za opazovanje kita. Zelo smo veseli, da se je Ministrstvo hitro odzvalo in na svoji spletni strani objavilo omenjena pravila.

Fotografije kita si lahko ogledate tukaj.

Za ogled znanstvenega prispevka kliknite na spodnjo povezavo:

28 Aug 2009

Join the Morigenos team! September places still available!



We still have places available at this year's last stage of our Morigenos Dolphin Research Camps, between 10 and 19 September 2009!


Join the team, work with us, meet the dolphins, have fun! Get involved!



More at: http://www.morigenos.org/index.php?path=Raziskovalni_tabori

24 Aug 2009

A study was published: Dolphins of Slovenia are not the same as those around the island of Lošinj


Researchers of Morigenos (Slovenia) and Blue World (Croatia) have completed a study, which was published in a scientific journal Varstvo narave (Nature conservation). The title of the scientific paper is »Towards identification of the bottlenose dolphin (Tursiops truncatus) population structure in the north-eastern Adriatic Sea: preliminary results«. As studies of dolphins are being implemented in Slovenia and in the area around the island of Lošinj (Croatia), the scientists of both organisations attempted to determine whether both study areas are used by the same animals. In order to do that, they inspected the two photo-databases and compared the photographs of dorsal fins. Individual dolphins can be recognised and distinguished by natural marks (notches, scratches and scars) on their dorsal fins, which are regularly photographed. This method is called photo-identification. First results indicate low level of mixing between both populations, as none of the identified dolphins was seen in both study areas. This information is essential for future conservation strategies for dolphins in this part of the Adriatic Sea, as it most likely means that the two populations are at least partially separated. Because this study did not include data from the last three years (when the number of identified dolphins in Morigenos database has further increased), it will soon be repeated with new data. Click on the link below to view the paper.

Genov, T., Wiemann, A. & Fortuna, C. M. 2009. Towards identification of the bottlenose dolphin (Tursiops truncatus) population structure in the north-eastern Adriatic Sea: preliminary results. Varstvo narave, 22, 73-80. (340 KB)

19 Aug 2009

Deina in Deinon - utrinki z raziskovalnih taborov


"Deset dni, na katere čakam vse leto, so zopet minili, a tokrat s še boljšimi spomini kot lansko leto. Čeprav sem delfine videla "samo" dvakrat, je to odtehtalo vse ostale dni, ki pa so bili tudi brez delfinov izjemni. Delfine smo videli daleč stran od obale. Sprva so plavali počasi, tako da smo zlahka identificirali vse. Resnično me je presenetil Tilen, ki je s samim pogledom naštel imena vseh delfinov v vodi (med njimi je bil tudi Deinon). Bilo je izjemno, a tega, da je delfin priplaval pod čoln le slab meter pod mano, ne prekaša nič. Poskočilo mi je srce, ko sem se dejansko zavedla, kako veliki in še bolj lepi so v resnici. Plavali pa niso samo počasi, ampak so nam pokazali tudi nekaj akrobacij, ki so mi dejansko vzele dih. Ostale dni pa... ste že kdaj rešili kakšno divjo žival? Ste kdaj rešili morsko želvo? No, mi smo jo in občutek, ko izveš, da je ta žival, ki je skoraj nepremično ležala na površju vode, preživela samo zaradi tebe... NEPOZABEN! Živali pa niso vse, kar je naredilo tabor tako poln doživetij. Tudi ostale aktivnosti, salsa, dan delfinov, nočno kopanje in druge so pripeljale k temu, da je bila neprespana marsikatera noč. Nenazadnje pa naj omenim še ekipo - hm recimo, da si boljše ne morem predstavljati, in moram reči, da sem se resnično navezala na društvo, tako da se me še nekaj časa ne bodo znebili."


Deina Meglič, 17, Slovenija

18 Aug 2009

Rescued marine turtle


During one of its regular research trips on 22 July 2009, Morigenos team found a marine turtle. It was a young loggerhead turtle (Caretta caretta), with carapace length of 28 cm, barely showing any signs of life. The animal, covered in external parasites (barnacles) was lying motionless at the water surface. It did not even react to the presence of our research boat, which is unusual for turtles. Upper and lower carapace, flippers and head were completely covered in small and large barnacles, which even infested one of the nostrils. Barnacles are commonly found on marine turtles, but in much smaller numbers.
We carefully lifted the turtle out of the water and took it to Piran. After some consultation with experts from the NGO Biocen and the Piran Aquarium (coordinators of marine turtle research in Slovenia) we took the turtle to Ljubljana and handed it over to a specialist vet, dr. Zlatko Golob. He found out that the turtle was infested with stomach parasites. These creatures have exhausted the turtle so much that it got overly infested with barnacles. It was barely alive and would undoubtedly die if we had not rescued it. Dr. Golob, who is a marine turtle expert and works in the hospital for small, wild and exotic animals, has cured the turtle in less than a month. The turtle started feeding again and was soon ready to be returned to the wild. When we saw it again, the turtle was unrecognisable. All the barbacles were gone and the turtle appeared to be full of energy.
Morigenos researchers, together with experts from Biocen, therefore released the turtle on 14 August 2009. It was a special moment that will stay in our hearts forever. We all hope that our little turtle will live a very long and happy life, and that it would produce many new little turtles. Perhaps we all contributed a piece of the puzzle, however small, to the conservation of marine turtles in the Mediterranean.


Photos can be seen here.

17 Aug 2009

Rešena morska želva


Ekipa društva Morigenos je v času raziskovalnih taborov, 22. julija 2009, na enem od svojih rednih raziskovalnih izhodov na morje našla obnemoglo morsko želvo. Šlo je za mlado glavato kareto (Caretta caretta), z dolžino oklepa 28 cm, ki je komaj še kazala znake življenja. Polna zunanjih parazitov (rakov vitičnjakov) je nepremično ležala na vodni gladini. Na prisotnost plovila sploh ni reagirala, kar za te živali ni običajno. Zgornji in spodnji del oklepa, sprednje in zadnje plavuti ter glava so bili prekriti z majhnimi in velikimi raki vitičnjaki, ki so zamašili celo eno od obeh nosnic. Raki vitičnjaki so sicer na morskih želvah povsem normalna stvar, toda v majhnem številu.
Želvo smo previdno dvignili iz vode in jo odpeljali v Piran. Po posvetovanju s strokovnjaki iz zavoda Biocen ter Akvarija Piran (ki koordinirata proučevanje morskih želv pri nas), smo jo odpeljali v Ljubljano, kjer jo je prevzel veterinar specialist, dr. Zlatko Golob. Ugotovil je, da je imela želodčne parazite, ki so jo tako izčrpali, da so jo nato prekomerno napadli še vitičnjaki. Bila je še komaj živa in bi nedvomno poginila, če je ne bi rešili. Dr. Golob, ki je med drugim strokovnjak prav za morske želve in dela v ambulanti za male, divje in eksotične živali ter azilu za prostoživeče živali, je želvo ozdravil v manj kot enem mesecu. Spet je začela normalno jesti in bila kmalu pripravljena na vrnitev v divjino. Ko smo jo zopet videli, je bila neprepoznavna. Na sebi ni imela več niti enega samega vitičnjaka in videti je bilo, da je polna energije.
Tako smo 14. avgusta 2009 raziskovalci društva Morigenos, skupaj s strokovnjaki zavoda Biocen, želvo izpustili nazaj v morje. To je bil poseben trenutek, ki se nam je vsem vtisnil globoko v spomin. Vsi si iskreno želimo, da bi naša želvica živela še zelo dolgo in imela ogromno mladičkov. Morda pa smo s tem vsi skupaj prispevali nekaj malega, pa čeprav zelo malega, k ohranitvi morskih želv v Sredozemlju.


Fotografije si lahko ogledate tukaj.

8 Aug 2009

Morigenos sodeluje pri varstvu Sredozemskih morskih želv


Polona Kotnjek, ena izmed članic društva Morigenos, je trenutno na Cipru, na usposabljanju o varstvu Sredozemskih morskih želv, ki ga organizira RAC/SPA (Regional Activity Centre for Specially Protected Areas) v sodelovanju s Cyprus Wildlife Society ter Oddelkom za ribištvo in raziskovanje morja. Polona se tam kot predstavnica Slovenije uči vseh vidikov varstva morskih želv v Sredozemlju, kar med drugim vključuje upravljanje z gnezditvenimi plažami, neposredno nočno opazovanje samic, ki ležejo jajca, lociranje gnezd in želvjih jajc, označevanja želv, zaščita in označevanje gnezd, transport in skrb za jajca, izpustitev novo izleglih želvic, analiza pogojev na plažah, nadzor plenilcev in pregled najdenih mrtvih želv. Dogajanje je pestro, saj se Polona in drugi udeleženci projekta (iz Libije, Libanona, Španije ter Cipra) vsak dan srečujejo z novimi težavami in izzivi, ob tem pa morajo prenašati še nepopisno vročino in komarje. Kljub temu so tovrstne izkušnje neprecenljive, katerih namen je predvsem ta, da morskim želvam v Sredozemlju omogočimo preživetje. Polona se je usposabljanja udeležila, ker se morske želve (ki so v Sredozemlju ogrožene) vsako leto od aprila do oktobra zadržujejo tudi na območju slovenskih in okoliških voda. Ker tudi mi (ekipa društva Morigenos) na svojih izhodih na morje pogosto srečujemo ta čudovita morska bitja, o njih redno zbiramo podatke, ki jih posredujemo Zavodu RS za varstvo narave ter Zavodu Biocen, ki vodita projekt varstva morskih želv pri nas.

Fotografije: Tilen Genov, Morigenos

6 Aug 2009

Izkoriščanje morij


Poklic ribiča je danes vse prej kot zavidljiv. Na morju le še poredko opazimo majhne ribiške barke, ribiči pa se s svojim poklicem težko preživljajo. Vzroke ne gre iskati le v gospodarski preusmeritvi v komercializem, temveč tudi v vse bolj izpraznjenih morjih.

Komercialni ribolov je vse od 60-ih let 20. stoletja nezadržno naraščal. V 90-ih letih je ulov znašal že okoli 100 milijonov ton na leto, v zadnjih desetletjih pa smo priča velikemu upadu. Po ocenah organizacije za hrano in kmetijstvo združenih narodov - FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations) je 75% svetovnih ribolovnih območij polno ali celo preveč izkoriščenih.

Evropska ribiška flota šteje skoraj 100.000 plovil ter za Kitajsko in Perujem predstavlja 3. največjo svetovno floto. Nam najbližja Mediteranska flota predstavlja kar 46% ribiške flote EU, vendar njen ulov predstavlja le 8% (500.000 ton na leto) ulova EU. To dejstvo potrjuje ugotovitev evropske okoljske agencije (EEA), da je večina ribjih zalog komercialnega pomena v evropskih vodah izven varnih bioloških mej.

Prekomerni ribolov nima le očitnih negativnih vplivov na ribje zaloge temveč tudi na morski ekosistem. V močno izkoriščenih morjih pride do znižanja biodiverzitete, zmanjšanja produkcije naravnih virov, upada povprečne trofične stopnje, povečanega nenamernega ulova ter večjega vpliva na antropogeno spreminjanje habitata.

V zakone je zato potrebno uvesti ekosistemsko komponento, ki bi omogočala smotrno rabo naravnih virov brez večjih degradacijskih učinkov. Dovolj objektivne in izmerljive parametre za ekosistemsko upravljanje je zelo težko določiti, posebno zaradi specifičnosti posameznih ekosistemov. Dobro je potrebno poznati značilnosti vrst ter njihove potrebe, interakcije med vrstami, njihov habitat ter nosilnost okolja.

Na žalost teh informacij primanjkuje, saj za veliko število vrst ni niti dovolj zanesljivih ocen o njihovem številu. Problem prekomernega ribolova izvira iz sistematičnega prelova in uničujočih praks lova, kljub že obstoječim priporočilom. Tako imenovano ribarjenje navzdol po prehranjevalni verigi (fishing down the food chain) je privedlo do strmih upadov ekonomsko pomembnih zalog, posledično pa tudi do sprememb v drugih vrstah. Ko močno upade ciljna populacija, se lov enostavno preusmeri na naslednjo ekonomsko pomembno vrsto.

Ena najpomembnejših komercialnih ribjih vrst je modroplavuti tun, po katerem je še danes veliko povpraševanje. Gre za veliko pelagično vrsto, ki je pri vrhu prehranjevalne verige in zraste tudi do 3 metrov. Zaradi drastičnega upada populacije, modroplavuti tun danes spada po kriterijih IUCN-ovega rdečega seznama med kritično ogrožene vrste. Večina ulovljenih tunov danes še ne doseže spolne dozorelosti.

Nedavni projekt Oceane (mednarodna organizacija za zaščito morij) MarViva je v letu 2008 na podlagi vzorčenja ličink pokazal, da so območja v Mediteranu (JZ Malte, J Tirensko morje, Egejsko morje) ključna drstitvena območja te migracijske vrste. Zato bi bilo potrebno vzpostaviti stroga zavarovana območja, ki bi pripomogla k ohranitvi te vrste.

Velik problem komercialnega ribolova je tudi neselektivnost ter nenameren ulov. V Mediteranu se vsako leto zavrže med 13.000 – 22.000 ton ulova oziroma 12%, ki ga predstavljajo tako imenovane nezaželene vrste. Zaradi nenamernega ulova vsako leto umre na tisoče delfinov, želv, morskih psov ter drugih ogroženih vrst.

Največjo grožnjo tega ulova predstavljajo predvsem »viseče mreže« (drift-nets). Gre za več kilometrov dolge mreže, ki lebdijo na odprtem morju. Prav zaradi nenamernega ulova je od leta 2002 uporaba visečih mrež daljših od 2,5 km v Evropski uniji povsem prepovedana, posamezne resolucije in prepovedi so bile sicer na različnih ravneh in v okviru različnih organizacij sprejete že veliko prej.

Kljub temu se nelegalni lov s temi mrežami nadaljuje. Nedavno je novinarka Sabrina Giannini na osnovi lastnega raziskovanja na to temo javno izpostavila problem nelegalnega lova in prekomernega ribolova v Italiji, za kar je prejela častno nagrado »Cetacean Conservation Star« (Zvezda varstva kitov in delfinov). Prizadevanja za ohranjanje narave in živali ne prinašajo zgolj osebnostnega zadovoljstva, marveč so cenjena tudi v strokovni mednarodni javnosti.

Ana Hace, Morigenos

2 Aug 2009

Novice neposredno s terena: delfinka Moni znova opažena



Z velikimi veseljem sporočamo, da smo po zelo dolgem času znova srečali našo staro znanko, delfinko po imenu Moni! V soboto, 1. avgusta 2009 nas je poklical naš prijatelj Matjaž, ribič iz Pirana: »Skupina delfinov, nekaj milj od Pirana.« V treh minutah smo pripravili opremo in se odpravili iz naše raziskovalne baze proti čolnu, nato pa v manj kot 15 minutah že izsledili veliko skupino delfinov. Bilo jih je okoli 20, med njimi pa smo kmalu opazili znano plavut: »Moni!« Skupina je bila razkropljena daleč naokoli. Moni je, tako kot nekaj drugih delfinov, ki so očitno iskali hrano, nekaj časa plavala sama in pri tem seveda bila v zvočnem kontaktu z ostalimi delfini. Kasneje se ji je pridružil še mlad delfin, za katerega pa žal trenutno ne moremo vedeti, ali je njen mladič ali ne. Skupina se je z odprtega morja najprej pomaknila proti Strunjanskemu ter Mesečevemu zalivu, nato pa se je mimo Fiese in Pirana počasi odpravila proti Savudriji. Od starih znancev so bili v skupini še Neptun, Timi, Danny, Molene, Nui, Balaena in drugi. Doživetje je bilo še toliko bolj posebno, ker smo po tako dolgem času znova srečali našo staro prijateljico.

Tilen Genov, Morigenos

Followers