V brazilskem Florianopolisu se je ta konec tedna zaključilo bienalno 67. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov (IWC), kjer je Slovenija zadnji dan zasedanja od Japonske prevzela dvoletno predsedovanje komisiji. Mednarodna komisija za kitolov je nastala na podlagi Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova, ki je bila podpisana v Washingtonu 2. decembra 1946. Republika Slovenija je pogodbenica komisije od leta 2006. Države pogodbenice se delijo na tiste, ki se zavzemajo za popolno ali delno prepoved različnih vrst kitolova (“skupina podobno mislečih držav”, kamor spada Slovenija) ter tiste, ki temu nasprotujejo (“skupina za trajnostni kitolov”) in si prizadevajo za uveljavitev določenih oblik kitolova. Komisija odloča predvsem o kvotah za ulov kitov in ukrepih za njihovo varstvo. Temeljni namen konvencije je ureditev in ne prepoved kitolova, kljub temu pa je Komisija leta 1982 sprejela moratorij, s katerim je ustavila komercialni kitolov, ki je v preteklosti nekatere vrste kitov pripeljal na rob izumrtja. Pod določenimi pogoji je še vedno dovoljen kitolov, ki ga izvajajo domorodna ljudstva za namene samooskrbe. V praksi se izvajata še dve obliki kitolova, ki sta izven nadzora Komisije. Prva je t.i. “znanstveni kitolov”, ki ga omogoča sama Konvencija, njegovo izvajanje pa je v izključni pristojnosti držav pogodbenic. To vrsto kitolova izvaja Japonska. Druga oblika kitolova je uveljavitev pridržka na moratorij, kar izrabljata Islandija in Norveška. Kljub imenu pa kitolov ni več edini ali glavni predmet dela komisije, saj le-to danes vključuje mnoge vidike raziskovanja in varstva kitov in delfinov, npr. preprečevanje neželenega ulova v ribiško opremo ter trčenj kitov z ladjami, problematiko onesnaženja ter drugih groženj kitom in delfinom. Komisija je tako v svetovnem merilu eno izmed osrednjih mednarodnih teles za vprašanja raziskovanja in varstva kitov in delfinov. Društvo Morigenos oz. njegovi člani v delu komisije sodelujejo predvsem kot aktivni člani Znanstvenega odbora.
No comments:
Post a Comment