Ohranjanje morske biotske raznovrstnosti v Sloveniji

Kdor nas pozna in spremlja naše delo, dobro ve, da lahko z učinkovitim varstvom delfinov, posredno varujemo tudi celotno morsko okolje in ostala bitja (biotsko raznovrstnost) v njem. Aktivno varstvo, v obliki raziskovalnega in izobraževalnega dela, kot ga izvajamo v društvu Morigenos, pa je le del zgodbe o varovanju slovenskega morskega okolja. V evropski in mednarodni zakonodaji je morskemu prostoru posredno in neposredno namenjena vrsta zakonov, sporazumov in politik, ki naj bi pripomogle k ohranjanju morskega okolja. Katere pravne mehanizme za varstvo morskega okolja pa izvajamo v Sloveniji in kako uspešni smo pri tem? Odgovor na to lahko poiščete v 28. številki revije Varstvo narave, ki jo izdaja Zavod RS za varstvo narave. 

V prispevku avtorice Tine Centrih, članice društva Morigenos, je podrobneje predstavljeno stanje izpolnjevanja mednarodnih, evropskih in nacionalnih pravnih mehanizmov, ki Slovenijo usmerjajo pri vzdrževanju dobrega stanja morske biotske raznovrstnosti, ter ocena izvajanja le teh na območju slovenskega morja. Pregled razpoložljivih podatkov kaže na to, da izpolnjevanje določil mednarodnih konvencij in evropskega pravnega reda ni vselej dosledno. Če povzamemo, je stanje ohranjenosti in vključenosti zavarovanih kopenskih obalnih vrst in habitatnih tipov v naravovarstvena območja zadovoljivo, za morske vrste in habitatne tipe pa situacija ni najboljša. Morska zavarovana območja v Sloveniji (naravna spomenika Rt Madona in Debeli rtič ter krajinska parka Strunjan in Sečoveljske soline) so premajhna, da bi lahko zagotavljala dolgoročno ugodno stanje zavarovanim vrstam, prav tako pa jih je med ogroženimi vrstami še kar nekaj, ki na območju slovenskega morja še nimajo opredeljenih naravovarstvenih območij. Zaskrbljujoče je dejstvo, da Slovenija še ni opredelila posebnih varstvenih območij (območja Natura 2000) za edino vrsto morskega sesalca, veliko pliskavko (Tursiops truncatus), ter edino vrsto morskega plazilca, glavato kareto (Caretta caretta), ki sta stalni vrsti v slovenskem morju in severnem Jadranu. Nezadovoljiva je tudi situacija glede upravljanja obstoječih morskih zavarovanih območji, saj sta upravljanja deležni le dve od štirih. Cilj prispevka je opozoriti na problematiko, povezano z ohranjanjem morske biotske raznovrstnosti v Sloveniji, ter na pomanjkljivosti, povezane z doseganjem zastavljenih ciljev, opredeljenih z mednarodno zakonodajo o ohranjanju morske biotske raznovrstnosti.