30 Dec 2009

Nina in Pina sta diplomirali!

Nina Ražen in Pina Gruden, članici ekipe društva Morigenos, sta diplomirali na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti. Nina je pod okriljem Oddelka za biologijo preučevala rabo habitata in vzorce gibanja volka v Sloveniji, Pina pa pod okriljem Univerze v Aberdeenu (Škotska) uporabo akustičnih naprav za ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na rabo habitata delfinov na Škotskem.

Čestitamo!

22 Dec 2009

Kit grbavec kandidat za Ime leta 2009


Poslušalci Vala 202 so v februarju kita grbavca (Megaptera novaeangliae), ki je takrat obiskal slovensko morje, izbrali za ime tedna. Na Valu 202 so (malo v šali, malo zares) Tilna Genova, ki je sicer predsednik društva Morigenos in je kita takrat prvi identificiral, izbrali kot kitovega »uradnega zastopnika« in ga povabili k nadaljnjemu sodelovanju. Kit grbavec je zatem postal še ime meseca februarja in se tako uvrstil med finaliste za Ime leta 2009. Včeraj, 21. decembra 2009 se je v Kinu Šiška odvila zaključna prireditev Ime leta 2009, kjer so razglasili zmagovalca. Nagrado je prejel dr. Erik Brecelj, kirurg z Onkološkega inštituta, Tilen Genov pa je v imenu kita grbavca in društva Morigenos prejel simbolično darilo za uvrstitev med finaliste. Poleg kita grbavca in dr. Breclja so bili finalisti še Petra Majdič, Tomo Križnar, Mercedes Lovrečič, Anton Lavrenčič, Tim Gornik, Primož Kozmus, Peter Kauzer, Sonja Lenarčič, Matjaž Kek in Dejan Zavec. »Našemu« kitu iz srca čestitamo in upamo, da varno plava nekje v širnih vodah Atlantika!

Foto: Tilen Genov, Morigenos

8 Dec 2009

Is population growth really the big environmental issue?


By George Monbiot. Published in the Guardian, 29th Septeember 2009

It’s no coincidence that most of those who are obsessed with population growth are post-reproductive wealthy white men: it’s about the only environmental issue for which they can’t be blamed. The brilliant earth systems scientist James Lovelock, for example, claimed last month that “those who fail to see that population growth and climate change are two sides of the same coin are either ignorant or hiding from the truth. These two huge environmental problems are inseparable and to discuss one while ignoring the other is irrational.”(1) But it’s Lovelock who is being ignorant and irrational.

A paper published yesterday in the journal Environment and Urbanization shows that the places where population has been growing fastest are those in which carbon dioxide has been growing most slowly, and vice versa. Between 1980 and 2005, for example, Sub-Saharan Africa produced 18.5% of the world’s population growth and just 2.4% of the growth in CO2. North America turned out 4% of the extra people, but 14% of the extra emissions. Sixty-three per cent of the world’s population growth happened in places with very low emissions(2).

Even this does not capture it. The paper points out that around one sixth of the world’s population is so poor that it produces no significant emissions at all. This is also the group whose growth rate is likely to be highest. Households in India earning less than 3,000 rupees a month use a fifth of the electricity per head and one seventh of the transport fuel of households earning Rs30,000 or more. Street sleepers use almost nothing. Those who live by processing waste (a large part of the urban underclass) often save more greenhouse gases than they produce.

Many of the emissions for which poorer countries are blamed should in fairness belong to us. Gas flaring by companies exporting oil from Nigeria, for example, has produced more greenhouse gases than all other sources in sub-Saharan Africa put together(3). Even deforestation in poor countries is driven mostly by commercial operations delivering timber, meat and animal feed to rich consumers. The rural poor do far less harm(4).

The paper’s author, David Satterthwaite of the International Institute for Environment and Development, points out that the old formula taught to all students of development - that total impact equals population times affluence times technology (I=PAT) - is wrong. Total impact should be measured as I=CAT: consumers times affluence times technology. Many of the world’s people use so little that they wouldn’t figure in this equation. They are the ones who have most children.

While there’s a weak correlation between global warming and population growth, there’s a strong correlation between global warming and wealth. I’ve been taking a look at a few superyachts, as I’ll need somewhere to entertain Labour ministers in the style to which they’re accustomed. First I went through the plans for Royal Falcon Fleet’s RFF135, but when I discovered that it burns only 750 litres of fuel per hour(5) I realised that it wasn’t going to impress Lord Mandelson. I might raise half an eyebrow in Brighton with the Overmarine Mangusta 105, which sucks up 850 l/hr(6). But the raft that’s really caught my eye is made by Wally Yachts in Monaco. The WallyPower 118 (which gives total wallies a sensation of power) consumes 3400 l/hr when travelling at 60 knots(7). That’s nearly one litre per second. Another way of putting it is 31 litres per kilometre(8).

Of course to make a real splash I’ll have to shell out on teak and mahogany fittings, carry a few jet skis and a mini-submarine, ferry my guests to the marina by private plane and helicopter, offer them bluefin tuna sushi and beluga caviar and drive the beast so fast that I mash up half the marine life of the Mediterranean. As the owner of one of these yachts I’ll do more damage to the biosphere in ten minutes than most Africans inflict in a lifetime. Now we’re burning, baby.

Someone I know who hangs out with the very rich tells me that in the banker belt of the lower Thames valley there are people who heat their outdoor swimming pools to bath temperature, all round the year. They like to lie in the pool on winter nights, looking up at the stars. The fuel costs them £3000 a month. One hundred thousand people living like these bankers would knacker our life support systems faster than 10 billion people living like the African peasantry. But at least the super wealthy have the good manners not to breed very much, so the rich old men who bang on about human reproduction leave them alone.

In May the Sunday Times carried an article headlined “Billionaire club in bid to curb overpopulation”. It revealed that “some of America’s leading billionaires have met secretly” to decide which good cause they should support. “A consensus emerged that they would back a strategy in which population growth would be tackled as a potentially disastrous environmental, social and industrial threat.”(9) The ultra-rich, in other words, have decided that it’s the very poor who are trashing the planet. You grope for a metaphor, but it’s impossible to satirise.

James Lovelock, like Sir David Attenborough and Jonathan Porritt, is a patron of the Optimum Population Trust (OPT). It is one of dozens of campaigns and charities whose sole purpose is to discourage people from breeding in the name of saving the biosphere. But I haven’t been able to find any campaign whose sole purpose is to address the impacts of the very rich.

The obsessives could argue that the people breeding rapidly today might one day become richer. But as the super wealthy grab an ever greater share and resources begin to run dry, this, for most of the very poor, is a diminishing prospect. There are strong social reasons for helping people to manage their reproduction, but weak environmental reasons, except among wealthier populations.

The Optimum Population Trust glosses over the fact that the world is going through demographic transition: population growth rates are slowing down almost everywhere and the number of people is likely, according to a paper in Nature, to peak this century(10), probably at around 10 billion(11). Most of the growth will take place among those who consume almost nothing.

But no one anticipates a consumption transition. People breed less as they become richer, but they don’t consume less; they consume more. As the habits of the super-rich show, there are no limits to human extravagance. Consumption can be expected to rise with economic growth until the biosphere hits the buffers. Anyone who understands this and still considers that population, not consumption, is the big issue is, in Lovelock’s words, “hiding from the truth”. It is the worst kind of paternalism, blaming the poor for the excesses of the rich.

So where are the movements protesting about the stinking rich destroying our living systems? Where is the direct action against superyachts and private jets? Where’s Class War when you need it?

It’s time we had the guts to name the problem. It’s not sex; it’s money. It’s not the poor; it’s the rich.

www.monbiot.com

References:

1. Optimum Population Trust, 26th August 2009 Gaia Scientist to be OPT Patron.
http://www.optimumpopulation.org/releases/opt.release26Aug09.htm

2. David Satterthwaite, September 2009. The implications of population growth and urbanization for climate change. Environment & Urbanization, Vol 21(2): 545–567. DOI: 10.1177/0956247809344361.

3. http://www.foei.org/en/publications/pdfs-members/economic-justice/gasnigeria.pdf

4. For example, Satterthwaite cites the study by Gerald Leach and Robin Mearns, 1989. Beyond the Woodfuel Crisis – People, Land and Trees in Africa, Earthscan Publications, London.

5. http://www.ybw.com/auto/newsdesk/20090802125307syb.html

6. http://www.jameslist.com/advert/5480

7. http://machinedesign.com/article/118-wallypower-a-high-end-power-boat-0616

8. 15 US gallons/nm = 56.775l/nm = 31 l/km.

9. John Harlow, 24th May 2009. Billionaire club in bid to curb overpopulation. The Sunday Times.

10. Wolfgang Lutz, Warren Sanderson and Sergei Scherbov, 20th January 2008. The coming acceleration of global population ageing. Nature. doi:10.1038/nature06516

11. UN Department of Economic and Social Affairs, 2005. World Population Prospects. The 2004
Revision. http://www.un.org/esa/population/publications/sixbillion/sixbilpart1.pdf


Photo: Tilen Genov, Morigenos

1 Dec 2009

Darujte brezplačno! Nič vas ne stane, da ste dobrodelni!


Pri našem delu nam lahko bistveno pomagate, tudi če ne želite prispevati denarja ali aktivno sodelovati. Naj vam razložimo kako.

Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor je društvu Morigenos v letu 2006 podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. To (poleg tega, da delamo dobro in da pomembnost društva presega zgolj interese njegovih članov) pomeni, da lahko vsak davčni zavezanec del odmerjene dohodnine (do 0,5 %) namesto državnemu proračunu nameni delovanju društva Morigenos.

S tem se država, v skladu s 142. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08,
78/08), odpoveduje delu sredstev iz dohodnin v korist dobrodelnim in neprofitnim organizacijam, kot je naša.


Drugače rečeno, del dohodnine, ki ga boste v vsakem primeru morali dati državi, lahko namenite društvu Morigenos.

Seznam upravičencev do tovrstnih donacij je dostopen tukaj.

POSTOPEK

Postopek je enostaven in ne zahteva mnogo truda. Sredstva iz dohodnine nam lahko namenite na 3. načine:

1.) Zahtevo lahko podate preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si. Naši podatki so spodaj.


2.) Zahtevo lahko podate pisno, na obrazcu, ki ga najdete na tem naslovu: -> OBRAZEC.
Naši podatki so spodaj. Obrazec natisnite, izpolnite in ga pošljite na naslov:

Davčna uprava Republike Slovenije
p.p. 631
Šmartinska cesta 55
SI-1000 Ljubljana


3.) Zahtevo lahko podate tudi ustno pri davčnem organu.



NAŠI PODATKI

Naziv upravičenca Davčna številka upravičenca Odstotek (%)

Društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev - Morigenos

91274451

0,5

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kako dragocen bo vaš prispevek za nadaljnje in uspešno delo društva Morigenos.

Z zbranim denarjem bomo, kot vedno doslej, nadvse gospodarno in skrbno ravnali. Ves denar je namenjen izključno znanstvenemu preučevanju delfinov ter aktivnostim za varstvo morja.

Za vsak vaš prispevek se vam iskreno zahvaljujemo!

24 Nov 2009

Orca and a great white shark

Researching and observing natural wonders and animals is constantly surprising us. This is the natures' charm that amazes us. We will never completely understand its ways, but we can always admire, respect and preserve it for the future generations.
Tourists who went whale watching near Farallon islands (near California) witnessed an unusual attack of orca on a great white shark. The shark suffered severe injuries and died. Two orcas were then feeding on its carcass for 15 minutes.

Orka in veliki beli morski pes

Raziskovanje in opazovanje naravnih čudes in živali nas vedno znova preseneča. Prav to je tisti čar narave, ki nas osupne. Nikoli je ne bomo povsem razumeli,  vedno  pa jo lahko občudujemo in spoštujemo ter ohranimo za naslednje rodove.
Turisti, ki so se udeležili whale watchinga v bližini Farallonskih otokov (blizu Kalifornije) so bili priča nam nenavadnemu napadu orke na belega morskega psa. Slednji je podlegel poškodbam in poginil,  dve orki pa sta se nato še 15 minut hranili s truplom.

21 Nov 2009

Društvo Morigenos in Nacionalni inštitut za biologijo (Morska biološka postaja Piran) poglobila sodelovanje

Društvo Morigenos in Morska biološka postaja Piran (enota Nacionalnega inštituta za biologijo) sta nedavno podpisala Memorandum o sodelovanju, s katerim sta poglobila dosedanje sodelovanje. Obe instituciji že vrsto let odlično sodelujeta na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja in ozaveščanja, kar je razvidno iz znanstvenih publikacij, razstav, predavanj, delavnic in strokovnih srečanj. S podpisom memoranduma sta že obstoječe sodelovanje dvignili na višji nivo in se nekoliko bolj formalno zavezali k nadaljnjemu razvijanju sinergij na področju raziskovanja in varstva morja.

Foto: Tilen Genov

13 Nov 2009

Pesem delfina

Pesem delfina je eno izmed družbeno odgovornih daril v projektu Krilca, s katerim za eno leto posvojite delfina ter pripomorete k zaščiti delfinov v slovenskem morju. V sodelovanju s Studiom 12 in Umanotero smo predstavili naše delo in Pesem delfina.

12 Nov 2009

Krilca (Wings) celebrate their second birthday

Krilca (Wings), gifts with magical powers, celebrated their second birthday yesterday, 7th November, 2009. Krilca prove that we can also give presents in a different, original, creative and responsible way. Until today Krilca have made 2835 people happy and have enabled many good deeds for people, animals, the environment and the world.

Krilca are truly magical. Beautiful and useful at the same time, even though they cannot be touched or held. Purchasing Krilca is not just another ordinary shopping, but a good deed that really helps change the world for the better. Our money does not go to a factory but to someone in need.

For their second birthday we really gave Krilca the opportunity to fly: from now on Krilca can also be given as an e-card. You can find all details at www.krilca.si (currently only in Slovene).

The purpose of Krilca is to enable regular income to selected sustainable and socially resposible projects in Slovenia, the countries of the former Yugoslavia and developing countries. Special gifts are delivered for one of many good deeds in the name of a person who receives the present. By buying one of these gifts we can help preserve plant and animal species, reduce poverty in developing countries, fight climate change or simply make an orphan child happy with new sneekers. At the moment you can choose between 42 gifts from different social, evironmental and geographical areas.

Umanotera, Slovenian foundation for sustainable development ensures that the entire money, intended for a certain cause, comes into the right hands. All this is done with the help of partner organisations who carry out these projects. All of them have officially committed themselves to spend the collected money entirely for the project specified in Krilca. Moreover, they prepare regular reports about the funds used, which can be found at www.krilca.si (currently only in Slovene). Morigenos is proud to be a partner to Krilca!

For more information please contact: Gaja Brecelj, gaja@umanotera.org, www.krilca.si, phone: 00386 1 439 4895 or 00386 41 535 947.

8 Nov 2009

Krilca praznujejo drugi rojstni dan


Krilca, darila s čarobno močjo, so včeraj, 7. novembra 2009, praznovale svoj drugi rojstni dan. Krilca dokazujejo, da lahko obdarujemo tudi drugače, na izviren in odgovoren način. Do današnjega dne so Krilca osrečila kar 2835-krat in omogočila veliko dobrih del za ljudi, živali, okolje in svet.

Krilca so res čarobna. Čudovito lepa so in koristna, čeprav jih ne moremo prijeti v roko. Nakup Krilc ni samo še eden v vrsti običajnih nakupov, temveč je dobro delo, ki resnično pomaga spreminjati svet na bolje. Našega denarja ne dobi tovarna, temveč bitja v stiski.

Ob praznovanju drugega rojstnega dne smo Krilcem dali novo možnost, da poletijo: odslej jih lahko podarimo tudi kot e-voščilnico. Vse podrobnosti na www.krilca.si

Namen Krilc je omogočiti stalne prilive izbranim trajnostnim in družbeno odgovornim projektom v Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije in državah v razvoju. Gre za posebna darila, ki jih v obdarovančevem imenu namenimo za eno od številnih dobrih del. Z nakupom takih daril lahko pripomoremo k ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst, zmanjševanju revščine v državah v razvoju, boju s podnebnimi spremembami, ali pa enostavno razveselimo otroka brez staršev z novimi športnimi copati. Trenutno je na voljo 42 daril iz različnih socialnih in okoljskih področij ter geografskih območij.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj zagotavlja, da je denar, ki je namenjen za darilo, v celoti posredovan v prave roke. Izbrana darila se uresničujejo s pomočjo partnerskih organizacij, ki izvajajo projekte. Vse so se uradno zavezale, da bodo denar v celoti porabile za darilo iz projekta Krilca. Poleg tega redno pripravljajo poročila o porabljenih sredstvih, ki so objavljena na spletni strani www.krilca.si.

V društvu Morigenos smo ponosni, da smo lahko partnerji projekta Krilca!

Več informacij: Gaja Brecelj, gaja@umanotera.org, www.krilca.si, 01 439 4895, 041 535 947.

6 Nov 2009

Whale in Trieste


Two days ago, on November 4th, 2009, Morigenos received another interesting report from its Italian colleagues from the Miramare reserve. A whale entered the port of Trieste (North Adriatic). Photos, which we received from our Italian colleagues, show that it was a fin whale (Balaenoptera physalus), also known as the »finback whale«. The whale was also spotted close to Trieste the next day, on November 5th. The animal was estimated to be around 12 m long. The animal was not spotted today. The fin whale is the second largest animal species on Earth, right after the blue whale (Balaenoptera musculus). Fin whales are a regular species in the Mediterranean, but they do not live in the Adriatic. Nevertheless, single individuals happen to enter the waters of the North Adriatic almost every year. Photo: Il Piccolo

Kit pri Trstu


Društvo Morigenos je od italijanskih kolegov iz rezervata Miramare v sredo, 4. novembra 2009 prejelo obvestilo o kitu, ki je zaplaval v pristanišče v Trstu. Iz fotografij, ki so nam jih posredovali italijanski kolegi, je razvidno, da gre za navadnega brazdastega kita (Balaenoptera physalus), znanega tudi pod imenom »hrbtopluti kit«. Kit je bil v bližini Trsta opažen tudi naslednji dan, 5. novembra. Žival naj bi bila dolga okoli 12 metrov. Danes kita na tem območju niso več opazili. Navadni brazdasti kit je sicer druga največja vrsta živali na svetu, takoj za sinjim kitom (Balaenoptera musculus). Navadni brazdasti kiti so v Sredozemlju stalna vrsta, vendar v Jadranskem morju ne živijo. Kljub temu se skoraj vsako leto zgodi, da se kakšen znajde tudi v severnem Jadranu. Foto: Il Piccolo

5 Nov 2009

Nimamo izgovora! Ukrepaj zdaj!


Društvo Morigenos je postalo partner kampanje "Ukrepaj zdaj!". Kampanja združuje slovenske organizacije in posameznike, ki se zavzemajo za ambiciozen in pravičen podnebni dogovor za zmanjševanje negativnih vplivov klimatskih sprememb. Vabimo vas, da kliknete tukaj in s podpisom peticije predsednika vlade, Boruta Pahorja, vzpodbudite k zavzemanju za učinkovit program spopadanja s podnebnimi spremembami.

4 Nov 2009

Ste videli delfine? Sporočite nam!


Če kjerkoli na območju slovenskega morja in severnega Jadrana nasploh opazite delfine ali kite, vas vljudno prosimo, da nam (če se le da) to TAKOJ sporočite na 031 77 10 77!

Isto vas prosimo tudi, če najdete mrtve, nasedle ali ranjene osebke.

Če nas zaradi kateregakoli razloga niste mogli poklicati, nas pokličite kasneje ali nam pošljite elektronsko pošto na . Fotografski ali video posnetki so še posebej koristni!


Zakaj nam je to pomembno?

Tovrstna obvestila o opažanjih so za nas pomembna iz več razlogov:

1) Včasih se lahko na takšna obvestila odzovemo nemudoma in delfine na morju lociramo. Na ta način lahko identificiramo posamezne osebke in tako točno vemo, kateri delfini so bili na tistem kraju ob tistem času. Obenem lahko na ta način zberemo več ključnih podatkov o njihovem življenju.

2) Tudi kadar se na obvestilo ne moremo odzvati dovolj hitro, so takšna obvestila dragocen vir informacij. Podatki o tem kje in kdaj so se delfini pojavili, so za nas zelo koristni, saj nam skupaj z našimi lastnimi opažanji dajejo bolj celovito sliko o stanju teh živali pri nas. Zato vestno beležimo vsa obvestila ribičev, jadralcev, domačinov in turistov.

3) Pri pojavljanju redkih vrst, kot je bil npr. kit grbavec, je zelo pomembno, da se tovrstne primere dokumentira in da se preveri, ali je z živaljo vse v redu.

4) Če gre za ranjene ali nasedle živali, se lahko naša ekipa za nujne primere na obvestilo hitro odzove in na terenu posreduje.

5) Fotografski in video posnetki nam lahko pomagajo identificirati vrsto kita ali delfina, zelo dobri posnetki pa nam lahko omogočijo prepoznavanje tistih osebkov, ki jih na tem območju že poznamo.

HVALA!

1 Nov 2009

Konec poletno-jesenske raziskovalne sezone - End of summer-autumn research season


Poletno-jesenska sezona terenskega dela društva Morigenos se je zaključila. Začela se je zimska sezona, ki ji tokrat nameravamo posvetiti več pozornosti. Zelo pomembno je namreč, da o delfinih v slovenskem morju zberemo čimveč podatkov tudi v zimskem času. Pri tem pa se radi spominjamo letošnje poletno-jesenske sezone, ki je bila prav neverjetna. O tem pričajo spodnji utrinki udeležencev naših poletnih raziskovalnih taborov.

The summer-autumn fieldwork season of Morigenos has ended. The winter fieldwork season has started instead. This season, we plan to put a lot of emphasis on winter research. It is very important to gather more information about dolphins in Slovenian waters in winter months. We will, however, gladly remember this year’s summe-autumn season, which was incredible. This is reflected by the feedback of some of our research camps participants below.

“Šesti dan raziskovalnega tabora Morigenos...
Po tem, ko smo v soboto zvečer odplesali "the dolphin dance" in se napolnili s "positive attitude", se je v nedeljo vse poklopilo: v mirnem morju smo opazili delfine. Naj pojasnim: po slovenskem morju ves čas plavajo delfini, toda ni jih tako enostavno opaziti, kot se morda na prvi pogled zdi. Svoje prvo srečanje z delfini v njihovem naravnem okolju lahko z eno besedo opišem kot VELIČASTNO. Ko so se čolnu približali na par metrov (ne, nismo jih vabili s hrano), so mi začele kar same od sebe po licih teči solze, solze sreče. Plavali so vse okrog nas, se hranili ter izvajali različne skoke (s katerimi med drugim tudi komunicirajo), mi pa smo občudovali lepoto njihovega gibanja, njihovo milino, igrivost in spokojnost. Prava hrana za dušo.“

Nina Uratarič, 33, Slovenija


“ -Morje- a mystic world with lots of special creatures. Among them: cetaceans! Fact is that millions of years ago their mammalian ancestors returned to the sea to spend their entire life in the water. Isn’t that cool?

“It’s high time to meet these animals in their natural habitat”, I thought to myself. So I grabbed my laptop, googled for a while and suddenly I came across the Morigenos webpage. Lucky me!! Honestly, I didn’t even know that dolphins can be found that far North in the Adriatic Sea. So this was great news, and I started reading through the camp description, looked at the dolphin photos on that site and pretty soon it was clear to me: I want to participate! A decision I wouldn’t regret...

During the ten days in Lucija (camp base, Piran (land observation point), Adriatic Sea (boat surveys), I gathered some special experiences. To me, as an admirer of nature, the encounters with free-ranging dolphins were just breathtaking. It was the 12th of September, a Saturday, and the first time we headed out with the boat to look for dolphins. We weren’t out at the sea for long when I suddenly heard Tilen shouting: “Dolphins”! I looked towards the direction Tilen was pointing, and there they were: MY FIRST DOLPHINS! My heart started beating fast, inside I was screaming, I almost couldn’t believe my eyes. This moment was simply overwhelming. Dolphins approached our boat, and some of them came so close that if I had reached out my hand I could have touched them. We stayed with them until it got too dark to take more photographs. A dolphin’s jump into the sunset was the cherry on top of our first sighting. I felt like the happiest person on the planet.

On the following boat trips we found some juvenile marine turtles which are coming to the Northern Adriatic to feed and of course we saw lots of sea gulls and cormorants. Quite often I mistook a bird for a dorsal fin of a dolphin, (yes, when they’re far away they can look quite similar), that’s why I sometimes didn’t appreciate their presence at all.

Every other day in the evenings, Tilen gave us one of his brilliant lectures. During these we heard lots of interesting stuff about dolphins in the Slovenian waters, the work Morigenos had done so far, future projects, dolphin biology in general, cetaceans in captivity, conservation and so on.

Time flew and the last day of the research camp arrived - our last opportunity for another dolphin sighting. I hadn’t slept much because of the party the night before, and my stomach didn’t feel good either, but honestly, who cares?? I mean, just try not to focus on it, put on your clothes and jump on the boat. The sea was very calm, the sun shining, but that doesn’t give you the guarantee to find them, as we’ve experienced on some trips before. Although it can be really frustrating, being on the boat for several hours not spotting any dolphins, you have to keep a “positive attitude” (I can still hear Tilen saying it with a dinky “French accent”).

And finally we got what we were hoping for. The perfect sighting! A school of over 30 dolphins; adults and calves, performing high jumps, side-jumps, tail slaps, etc. – AWESOME!

I’m sure you agree with me when I say: Time passes by way too fast when you’re having fun. I indeed was a bit sad when time had come to say goodbye to the dolphins, the sea and of course all the nice people (both members and participants) I met during this camp. All in all, these ten days were full of wonderful experiences and I gained a good insight into the work of dolphin researchers.

This camp truly inspired me and I will definitely keep volunteering for cetacean research in the future. And I wouldn’t be surprised to find myself on the participants’ list for one of the next year’s Morigenos camps.”

Karin Künstner, 25, Austria


“What to expect when you come to Morigenos? To see dolphins of course, but you can't imagine to see such a large group jumping and feeding and all that in the sunset! It was such an amazing sighting that you wish you could see them everyday! Even if it didn't happen, I still had the fun to meet with a great crew again and other volunteers. Yes, I said: "again"! It was my second camp in 2 years and I think that it might not be the last one. I enjoy being in that environment so why not come back!”

Sylvie Rimella, 33, Switzerland


“I've been to the Morigenos Summer Camp for the second time this year and as for the first time I really enjoyed it. I got a closer look at dolphin research and how it's carried out. Going out on the boat, searching for dolphins was a great experience for me. But also doing land based surveys was nice, even though one did 'just' observe the dolphins with binoculars. It's just perfect for everyone who wants to learn about dolphins in the wild. There's so much to know about dolphin biology, research techniques and much much more. I came into contact with all this during the day while being out in the field or during lectures and documentaries. Besides there's a lot of other marine life around that's worth knowing about such as sea turtles or fish. What is even more it's also a lot of fun to meet new people from other countries and find friends who are interested in the same as you are yourself and enjoy life at the Slovenian coast together.”

Sarah Lehmann, 19, Germany


"Deset dni, na katere čakam vse leto, so zopet minili, a tokrat s še boljšimi spomini kot lansko leto. Čeprav sem delfine videla "samo" dvakrat, je to odtehtalo vse ostale dni, ki pa so bili tudi brez delfinov izjemni. Delfine smo videli daleč stran od obale. Sprva so plavali počasi, tako da smo zlahka identificirali vse. Resnično me je presenetil Tilen, ki je s samim pogledom naštel imena vseh delfinov v vodi (med njimi je bil tudi Deinon). Bilo je izjemno, a tega, da je delfin priplaval pod čoln le slab meter pod mano, ne prekaša nič. Poskočilo mi je srce, ko sem se dejansko zavedla, kako veliki in še bolj lepi so v resnici. Plavali pa niso samo počasi, ampak so nam pokazali tudi nekaj akrobacij, ki so mi dejansko vzele dih.
Ostale dni pa... ste že kdaj rešili kakšno divjo žival? Ste kdaj rešili morsko želvo? No, mi smo jo in občutek, ko izveš, da je ta žival, ki je skoraj nepremično ležala na površju vode, preživela samo zaradi tebe... NEPOZABEN!
Živali pa niso vse, kar je naredilo tabor tako poln doživetij. Tudi ostale aktivnosti, salsa, dan delfinov, nočno kopanje in druge so pripeljale k temu, da je bila neprespana marsikatera noč. Nenazadnje pa naj omenim še ekipo - hm... recimo, da si boljše ne morem predstavljati, in moram reči, da sem se resnično navezala na društvo, tako da se me še nekaj časa ne bodo znebili."

Deina Meglič, 17, Slovenija

23 Oct 2009

Knjiga Ambasadorji morja


V torek, 13. 10. 2009, je založniška družba Osminka izdala knjigo "Ambasadorji morja". Tiskovne konference ob tem dogodku smo se z veseljem udeležili tudi člani društva Morigenos. V knjigi predstavniki živih bitij v morju, preko čudovitih ilustracij akademske slikarke Marije Prelog in izpod peresa dr. Toma Turka, bralcu na edinstven način približajo raznolik in bogat podmorski svet ter opozorijo na preteče nevarnosti zunanjega sveta.

Iskreno se zahvaljujemo založniku, gospodu Mitji Zupančiču, ki nam je samoiniciativno od vsake prodane knjige namenil 8,5 odstotkov, kot priznanje in pomoč pri našem delu.

Knjigo lahko naročite na spodnji povezavi:
http://www.osminka.eu/

Sporočilo ambasadorjev morja nam in našim zanamcem:

"Dokler smo v našem mokrem, slanem in pogosto temačnem, a tako čudovitem svetu mi in na milijone takšnih in drugačnih bitij, toliko časa boste tudi vi in vsi drugi na vašem, s soncem obsijanim suhem svetu. Dokler bodo oceani polni življenja, bo živelo kopno, zato pazite, kaj delate in spoštujte nas in naš dom. Nekoč je bil naš dom tudi vaš dom, ki ste ga že davno tega zapustili, a njegove življenjska tekočina se še vedno pretaka po vaših žilah. Če nas ne bo več, tudi vi ne boste dolgo, zato ne pustite, da se to zgodi. To vam sporočamo ambasadorji morja in upamo, da boste prisluhnili našim besedam, ki prihajajo iz morskih globin."

16 Oct 2009

Morigenos at the world conference on marine mammals


Part of the Morigenos team is currently in Canada, attending the world Biennial Conference on the Biology of Marine Mammals, where scientists from all over the world are presenting the newest results of their research. The conference is organised by the Society for Marine Mammalogy.

3 Oct 2009

Delfini v Sloveniji zdravi?


Delfini v Sloveniji nimajo kožne bolezni TSD!

Pred kratkim je bila v mednarodni znanstveni reviji Diseases of Aquatic Organisms objavljena raziskava o takoimenovani »tatoo skin disease« (TSD) ali kožni »tetovažni« bolezni, pri kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos. Pri raziskavi so sodelovali nekateri izmed največjih strokovnjakov na področju bolezni kitov in delfinov, raziskavo pa je vodila Dr. Marie-Françoise Van Bressem iz Centra za varstveno medicino kitov in delfinov (Center za raziskave kitov in delfinov v Peruju). V mednarodni študiji, ki je vključevala 1392 osebkov in 17 vrst kitov in delfinov iz vsega sveta (obeh Amerik, Grenlandije, Evrope, Afrike in Nove Zelandije), so avtorji preučevali naravo in pogostost bolezni, pa tudi morebiten vpliv spola, starosti in splošnega zdravja živali na pogostost bolezni.

TSD na koži kitov in delfinov povzroča nepravilne, sive, črne ali rumenkaste rane. Te rane, imenovane tudi »tetovaže«, je možno že makroskopsko ločiti od drugih madežev in ran na koži. Tetovaže lahko trajajo mesece ali leta in se lahko tudi ponovno pojavijo. Ko izginejo, za njimi ostane območje svetlo sive kože. Bolezen povzroča virus iz iste družine kot virusi, ki povzročajo npr. črne koze in osepnice. Čeprav bolezen pri kitih in delfinih ne povzroča visoke smrtnosti, pa vseeno lahko ubije novorojene mladiče in tako vpliva na populacijsko dinamiko.

Raziskava je pokazala, da je bolezen splošno razširjena in prisotna pri obeh spolih. Bila je zabeležena pri 13 vrstah in 2 podvrstah iz Atlantskega in Tihega oceana ter Severnega, Tasmanskega in Sredozemskega morja. Pri večini populacij so najbolj ogrožena skupina mladiči (a ne novorojenčki), ki so izgubili materinsko pasivno imunost, niso pa še pridobili aktivne imunosti na bolezen. Pojav bolezni je bil povečan pri živalih, ki so bile tudi sicer slabšega zdravja in so verjetno imele oslabljen imunski sistem. V takšnih primerih je lahko stopnja obolelosti visoka tudi pri odraslih. Na pogostost bolezni lahko vpliva tudi kvaliteta okolja oz. onesnaženje s strupenimi snovmi, ki oslabijo imunski sistem. Pojav TSD je lahko torej pokazatelj zdravja določene populacije kitov ali delfinov. V tem pogledu je podatek, da bolezen pri delfinih iz Slovenije ni bila zabeležena, zelo pozitiven.

Zgornja fotografija (klikni nanjo za povečavo): TSD na veliki pliskavki (Tursiops truncatus) iz Gibraltarske ožine.

Znanstveni članek si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Van Bressem, M. F., Van Waerebeek, K., Aznar, F. J., Raga, J. A., Jepson, P. D., Duignan, P., Deaville, R., Flach, L., Viddi, F., Baker, J. R., Di Beneditto, A. P., Echegaray, M., Genov, T., Reyes, J., Felix, F., Gaspar, R., Ramos, R., Peddemors, V., Sanino, G. P. & Siebert,. U. 2009. Epidemiological pattern of tattoo skin disease: a potential general health indicator for cetaceans. Diseases of Aquatic Organisms, 85, 225-237. (1,06 MB)

30 Sep 2009

Zdaj je uradno: Danny (delfin) je samec!


Tudi v letošnjem letu je slovenske vode redno obiskovala večja skupina delfinov, katere član je tudi delfin Danny. Ime je dobil po našemu dobremu prijatelju Dannyju iz Anglije, ki je leta 2006 sodeloval na našem raziskovalnem taboru. Danny (delfin) je del tiste skupine delfinov, ki pogosto obišče Piran ob večernih urah, vemo pa, da se redno zadržuje tudi ob obali hrvaške Istre. Njegovi prijatelji so še Moni, Neptun, Molene, Da Hui, Balaena, Nui in drugi. Kot pri mnogih delfinih, tudi pri Dannyju nismo vedeli, katerega spola je, ko smo ga poimenovali. Letos, na zadnji dan letošnjega zadnjega raziskovalnega tabora pa je Danny izvedel nekaj čudovitih skokov, pri katerih nam je pokazal spodnji del telesa in tako razkril svoj spol. Po pregledu fotografij smo ugotovili, da je samec. Tovrstni podatki so za poznavanje strukture populacije zelo pomembni, vendar pri prostoživečih delfinih relativno redko dostopni. Tako je med delfini znanega spola največ samic (le-te lahko prepoznamo tudi po dolgoročnih povezavah z mladiči) in le trije samci. Pri večini identificiranih delfinov pa je spol neznan.

(Za povečavo fotografije kliknite nanjo!)

29 Sep 2009

Novo srečanje z delfinko Moni


V soboto, 19. 9. 2009, na zadnji dan našega letošnjega zadnjega raziskovalnega tabora, smo na meji med hrvaškimi ter mednarodnimi vodami našli veliko skupino delfinov. Bilo jih je okoli 35, med njimi pa so bili večinoma naši stari znanci. Že po nekaj minutah opazovanja se je med vsemi temi znanimi plavutmi pojavila še ena, nam zelo dobro znana plavut: Moni! Ker je v letih 2006, 2007 in 2008 sploh nismo srečali, smo toliko bolj veseli, da smo jo tokrat v letu 2009 srečali že drugič. V skupini je bilo več samic z mladiči, nekateri so bili verjetno mlajši od enega leta. Delfini so bili očitno zelo dobre volje, saj so s svojimi visokimi skoki poskrbeli za nepozabni zaključek raziskovalnega tabora.

(Za povečavo fotografije kliknite nanjo!)

Sorodna novica - Novice neposredno s terena: delfinka Moni znova opažena

28 Sep 2009

Posebna novica za posvojitelje delfinov: Cate je spet tu!


V soboto, 12. 9. 2009, smo nedaleč od Piranskega zaliva naleteli na precej veliko skupino delfinov. Bilo jih je natanko 20, med njimi pa so bili sami stari znanci: Kai, Deinon, Morigenos, Amanita, Wit, Sergio, Emanuela, Daphne, Bananko, Timi, Paolo, Janko, Mateja, Lovrenc, itd. To samo po sebi še ni nič nenavadnega, saj gre za najpogostejše delfine v slovenskem morju, ki jih raziskovalci društva Morigenos poznamo že zelo dobro. Toda opažanje je bilo toliko bolj posebno zato, ker se je v objektivu našega fotoaparata pojavila tudi plavut samice z imenom Cate! Po tem, ko smo jo prvič srečali in identificirali marca 2003, je v naslednjih letih ni bilo na spregled (zato smo jo umaknili s seznama delfinov za posvojitev...). Ravno zato smo bili izredno veseli in navdušeni, ko smo jo 2. septembra 2008 srečali nedaleč od Pirana, v družbi bolj ali manj istih delfinov. Naše navdušenje ni bilo nič manjše tudi tokrat, saj se v takšnih trenutkih vedno počutimo, kot da bi po dolgem času znova srečali starega prijatelja. No, pa saj je bilo res tako!

14 Sep 2009

Morska želva ujeta v ribiško mrežo


Ekipa društva Morigenos je 2. septembra 2009 pri svojem rednem terenskem delu naletela na mrtvo glavato kareto (Caretta caretta), ki se je zapletla v (očitno izgubljeno) stoječo ribiško mrežo.

Izgubljena ribiška oprema za morske organizme predstavlja veliko nevarnost, zaradi katere lahko pogine mnogo rib, morskih psov, morskih želv, kitov in delfinov.

Prav tako kot delfini, so tudi želve v slovenskem morju stalni gostje. Za razliko od delfinov, ki so tukaj vse leto, se želve v našem morju večinoma zadržujejo med aprilom in oktobrom. Plitvo severno Jadransko morje naj bi bilo pomembno območje za prehranjevanje mladih morskih želv, ki so se izlegle ob obalah Grčije, Turčije, Cipra in severne Afrike.

Društvo Morigenos podatke o teh živalih zbira že od leta 2003, vse podatke pa posredujemo Zavodu RS za varstvo narave, Morski biološki postaji, Akvariju Piran ter zavodu Biocen, pa tudi društvu Societas Herpetologica Slovenica (društvo za proučevanje dvoživk in plazilcev).

Fotografije si lahko ogledate tukaj.

6 Sep 2009

Kako lahko (med drugim) pomagate našemu morju


No ja, žal ni enotnega, predvsem pa ne hitrega recepta za to, kako najbolje pomagati našemu morju (in našemu okolju nasploh), da bi ostalo zdravo, čisto in lepo, v luči vsakdanjih groženj in negativnih vplivov, ki mu jih namenjamo. Kako ga obvarovati pred vsemi nevarnostmi, ki prihajajo predvsem od nas samih?

Varovanje morja je velik mozaik, sestavljen iz truda mnogih posameznikov in organizacij, ki delujejo vsak na svojem področju ali območju, na svoj način. Mnoge aktivnosti, ki delujejo na nekem fokusiranem področju, prispevajo svoj delček k celoti.

Torej, prav sleherni posameznik ima moč, da nekaj spremeni in da sodeluje pri spremembah na bolje. Ne sme nas zatreti misel, da sami nismo kos vsemu. Ni treba da smo. Na mnogih koncih sveta se mnogi posamezniki in organizacije borijo in trudijo za čisto pitno vodo, za izboljšano zdravstvo, za dobrobit živali, za ohranitev določenih ekosistemov, za zakonsko zavarovanje ogroženih vrst, za zagotovitev hrane lačnim, za odpravo diskriminacije, za pravice žensk, ipd. Vse te stvari so izredno pomembne in vsaka prispeva svoj delček k mozaiku.

Društvo Morigenos svoj delček k mozaiku skuša prispevati na različne načine. Skozi znanstveno raziskovanje na terenu skušamo pridobiti pomembne podatke, ki nam lahko podajo sliko nekega stanja (konkretno stanje populacije delfinov pri nas, kvaliteta morskega ekosistema,...). Rezultate in dognanja raziskovanja nato uporabljamo kot podlago za izobraževanje in ozaveščanje javnosti. Isti rezultati so tudi osnova za svetovanje in poročanje državnim ali mednarodnim ustanovam, ki sprejemajo pomembne odločitve (Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, mednarodni sporazum ACCOBAMS, ipd.), ter sodelovanje pri sprejemanju ustrezne zakonodaje.

Napredek je pogosto počasen. A to še ne pomeni, da ga ni. Nekaterih reči se ne da spremeniti čez noč. Druge se da. Ob vseh negativnih rečeh včasih hitro spregledamo pozitivne. Čeprav gredo nekatere reči na slabše, gredo mnoge na bolje. Ne smemo pozabiti tega.

Tudi vas vabimo, da sodelujete pri mozaiku. Lahko nam pomagate na en način, lahko na več načinov. Pomoč je lahko finančna, v obliki opreme, v obliki fizične pomoči ali moralna. Lahko je zgolj širjenje informacije v stilu »Povej naprej!«, lahko je osebna odločitev, s katero spremenite nek delček v načinu svojega življenja.

Sodelujte z nami! Pridružite se nam na naših raziskovalnih taborih, posvojite delfina, sporočite nam svoja opažanja kitov in delfinov v Jadranu, povejte naprej, bodite optimistični, ne izgubite humorja, namenite nam del dohodnine (ki bi jo tako ali tako morali plačati državi), ne obiskujte zabaviščnih parkov z delfini in drugimi živalmi, ne jejte ogroženih vrst rib, ne mečite smeti v morje, porabljajte manj vode in elektrike,...

Nekaj načinov, kako nam lahko pomagate, najdete tukaj.

Obiščite tudi stran »Morigenos priporoča«, kjer najdete več povezav na druge portale s koristnimi informacijami.

Bodite del spremembe!

Tilen Genov, Morigenos

How you can help our sea


Well, unfortunately, there is no universal or quick recipe for that, how to best help our sea (and the environment in general) to stay healthy, clean and beautiful, in light of everyday threats and negative influences that it faces by us. How to protect is against all the dangers that mostly originate from ourselves.

Marine conservation is a big puzzle, made out of the effort of many individuals and organisations, each working in their own field or geographical area, in their own way. Many activities on some focused issue contribute their share to the whole thing.

Therefore, each and every individual has the power to make a change and to participate in positive changes. We should not be too frustrated by the thought that we cannot fight everyting. We don't have to. In many parts of the world, many individuals and organisations are making an effort and fighting for clean drinking water, a better health care, animal welfare, conservation of certain ecosystems, legal protection of endangered species, secured food resources to those that are hungry, removal of discrimination, women's rights, etc. Each of these things is extremely important and they each contriute their share to the puzzle.

Morigenos tries to contribute its share to the puzzle in various ways. Through scientific research in the field, we try to acquire important information that can show us the status of a certain issue (in particular, the status of a dolphin population in our waters, the quality of the marine ecosystem,...). The results and findings of scientific research are then used for education and public awareness. The same results are also used as a base for advice and consultance to the national and international institutions, which make important decisions (Slovenian Ministry of Environment and Spatial Planning, Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation, international agreement ACCOBAMS, etc.) and for participation in legislation-making process.

The progress is often slow. But that does not mean it does not exist. Some things cannot be changed overnight. Others can. Among all the negative things we tend to overlook the positive ones. Even though some things are changing for the worse, many are changing for the better. We should not forget that.

We would like to invite you, to contribute to the puzzle. You can help us in one way, or in several ways. Your contribution can be financial, in the form of equipment, in the form of physical help or moral help. It can be information spreading in the »Pass it on!« fashion or it can be a personal decision about a change in a part of your lifestyle.

Collaborate with us! Join us on our Research Camps, adopt a dolphin, report your dolphin sightings (in the Adriatic) to us, spread the word, be optimistic, do not lose your humour, do not visit dolphinariums or amusement parks with other wildlife, do not eat endangered fish species, do not throw rubbish into the sea, consume less water and electricity,...

Some ways of your help can be found here:

Also, visit the page »Morigenos Recommends«, where you can find links to other websites with useful information.

Be a part of the change!

Tilen Genov, Morigenos

30 Aug 2009

Kit grbavec v Sloveniji: epilog

No ja, epilog te zgodbe je ta, da pravega epiloga sploh ni. Kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki se je v vodah pred Piranom zadrževal od februarja do aprila 2009, je bil nazadnje opažen 21. aprila 2009. Nihče ne ve, kam je odplaval (ni bil opažen nikjer drugje v Jadranu) in ali bo z njim vse v redu, toda vsi iskreno upamo, da se je varno vrnil v širne vode Atlantika, kamor »po vseh pravilih« tudi spada. To je bil prvi uradni in dokumentirani primer te vrste v Sloveniji, drugi v Jadranskem morju in 14. v Sredozemlju.

Strokovnjaki društva Morigenos ter Morske biološke postaje Piran so o tem nenavadnem dogodku v mednarodni strokovni reviji Annales nedavno objavili znanstveni prispevek z naslovom »New record of the humpback whale (Megaptera novaeangliae) in the Adriatic Sea« oz. »Novo opažanje kita grbavca (Megaptera novaeangliae) v Jadranskem morju«.

Kaj torej zaenkrat vemo o kitu grbavcu v slovenskem morju?

Člani društva Morigenos smo v preteklosti že sodelovali v projektih preučevanja kitov grbavcev drugod po svetu (npr. v Južni Afriki), zato smo na tem področju že imeli precej znanja in izkušenj. Ker smo kita pozorno spremljali v času njegove prisotnosti v našem morju in o njem zbrali kar velik kup podatkov (kita smo fotografirali za identifikacijo, merili smo intervale njegovih potopov, opazovali in beležili njegovo vedenje,...), lahko naredimo nekaj osnovnih sklepov. Šlo je za mladega odraslega samca, ki je bil verjetno na pragu spolne zrelosti. To, da je bil sam, za kite grbavce ni nič nenavadnega, saj pogosto plavajo sami. Glede na njegovo vedenje, dolžino potopov in telesno stanje je bil kit zdrav in v normalnem stanju, brez znakov bolezni ali težav. Njegovo vedenje ni odstopalo od normalnega. Čeprav nimamo trdnih dokazov, po nekaterih vzorcih vedenja sklepamo, da se je kit pri nas hranil. V prid tej hipotezi je tudi dejstvo, da so se v tistem času na območju slovenskega morja zadrževale velike jate rib, ki so sicer najpogostejša hrana kitov grbavcev v severnem Atlantiku. Verjetno je bil to tudi razlog, da se je ta žival pojavila v severnem Jadranu. V sodelovanju s kolegi iz ZDA smo fotografije kitove repne plavuti (ki se uporabljajo za prepoznavanje posameznih osebkov) primerjali z mednarodnim Katalogom kitov grbavcev v severnem Atlantiku in ugotovili, da ta kit še ni bil zabeležen v mednarodni fotografski bazi podatkov. »Našega« kita so tako uvrstili v katalog in mu dali njegovo lastno identifikacijsko kodo.

V času kitove prisotnosti smo Ministrstvu za okolje in prostor predlagali sprejetje nekaterih pravil in smernic za opazovanje kita. Zelo smo veseli, da se je Ministrstvo hitro odzvalo in na svoji spletni strani objavilo omenjena pravila.

Fotografije kita si lahko ogledate tukaj.

Za ogled znanstvenega prispevka kliknite na spodnjo povezavo:

28 Aug 2009

Join the Morigenos team! September places still available!



We still have places available at this year's last stage of our Morigenos Dolphin Research Camps, between 10 and 19 September 2009!


Join the team, work with us, meet the dolphins, have fun! Get involved!



More at: http://www.morigenos.org/index.php?path=Raziskovalni_tabori

24 Aug 2009

A study was published: Dolphins of Slovenia are not the same as those around the island of Lošinj


Researchers of Morigenos (Slovenia) and Blue World (Croatia) have completed a study, which was published in a scientific journal Varstvo narave (Nature conservation). The title of the scientific paper is »Towards identification of the bottlenose dolphin (Tursiops truncatus) population structure in the north-eastern Adriatic Sea: preliminary results«. As studies of dolphins are being implemented in Slovenia and in the area around the island of Lošinj (Croatia), the scientists of both organisations attempted to determine whether both study areas are used by the same animals. In order to do that, they inspected the two photo-databases and compared the photographs of dorsal fins. Individual dolphins can be recognised and distinguished by natural marks (notches, scratches and scars) on their dorsal fins, which are regularly photographed. This method is called photo-identification. First results indicate low level of mixing between both populations, as none of the identified dolphins was seen in both study areas. This information is essential for future conservation strategies for dolphins in this part of the Adriatic Sea, as it most likely means that the two populations are at least partially separated. Because this study did not include data from the last three years (when the number of identified dolphins in Morigenos database has further increased), it will soon be repeated with new data. Click on the link below to view the paper.

Genov, T., Wiemann, A. & Fortuna, C. M. 2009. Towards identification of the bottlenose dolphin (Tursiops truncatus) population structure in the north-eastern Adriatic Sea: preliminary results. Varstvo narave, 22, 73-80. (340 KB)

19 Aug 2009

Deina in Deinon - utrinki z raziskovalnih taborov


"Deset dni, na katere čakam vse leto, so zopet minili, a tokrat s še boljšimi spomini kot lansko leto. Čeprav sem delfine videla "samo" dvakrat, je to odtehtalo vse ostale dni, ki pa so bili tudi brez delfinov izjemni. Delfine smo videli daleč stran od obale. Sprva so plavali počasi, tako da smo zlahka identificirali vse. Resnično me je presenetil Tilen, ki je s samim pogledom naštel imena vseh delfinov v vodi (med njimi je bil tudi Deinon). Bilo je izjemno, a tega, da je delfin priplaval pod čoln le slab meter pod mano, ne prekaša nič. Poskočilo mi je srce, ko sem se dejansko zavedla, kako veliki in še bolj lepi so v resnici. Plavali pa niso samo počasi, ampak so nam pokazali tudi nekaj akrobacij, ki so mi dejansko vzele dih. Ostale dni pa... ste že kdaj rešili kakšno divjo žival? Ste kdaj rešili morsko želvo? No, mi smo jo in občutek, ko izveš, da je ta žival, ki je skoraj nepremično ležala na površju vode, preživela samo zaradi tebe... NEPOZABEN! Živali pa niso vse, kar je naredilo tabor tako poln doživetij. Tudi ostale aktivnosti, salsa, dan delfinov, nočno kopanje in druge so pripeljale k temu, da je bila neprespana marsikatera noč. Nenazadnje pa naj omenim še ekipo - hm recimo, da si boljše ne morem predstavljati, in moram reči, da sem se resnično navezala na društvo, tako da se me še nekaj časa ne bodo znebili."


Deina Meglič, 17, Slovenija

18 Aug 2009

Rescued marine turtle


During one of its regular research trips on 22 July 2009, Morigenos team found a marine turtle. It was a young loggerhead turtle (Caretta caretta), with carapace length of 28 cm, barely showing any signs of life. The animal, covered in external parasites (barnacles) was lying motionless at the water surface. It did not even react to the presence of our research boat, which is unusual for turtles. Upper and lower carapace, flippers and head were completely covered in small and large barnacles, which even infested one of the nostrils. Barnacles are commonly found on marine turtles, but in much smaller numbers.
We carefully lifted the turtle out of the water and took it to Piran. After some consultation with experts from the NGO Biocen and the Piran Aquarium (coordinators of marine turtle research in Slovenia) we took the turtle to Ljubljana and handed it over to a specialist vet, dr. Zlatko Golob. He found out that the turtle was infested with stomach parasites. These creatures have exhausted the turtle so much that it got overly infested with barnacles. It was barely alive and would undoubtedly die if we had not rescued it. Dr. Golob, who is a marine turtle expert and works in the hospital for small, wild and exotic animals, has cured the turtle in less than a month. The turtle started feeding again and was soon ready to be returned to the wild. When we saw it again, the turtle was unrecognisable. All the barbacles were gone and the turtle appeared to be full of energy.
Morigenos researchers, together with experts from Biocen, therefore released the turtle on 14 August 2009. It was a special moment that will stay in our hearts forever. We all hope that our little turtle will live a very long and happy life, and that it would produce many new little turtles. Perhaps we all contributed a piece of the puzzle, however small, to the conservation of marine turtles in the Mediterranean.


Photos can be seen here.

17 Aug 2009

Rešena morska želva


Ekipa društva Morigenos je v času raziskovalnih taborov, 22. julija 2009, na enem od svojih rednih raziskovalnih izhodov na morje našla obnemoglo morsko želvo. Šlo je za mlado glavato kareto (Caretta caretta), z dolžino oklepa 28 cm, ki je komaj še kazala znake življenja. Polna zunanjih parazitov (rakov vitičnjakov) je nepremično ležala na vodni gladini. Na prisotnost plovila sploh ni reagirala, kar za te živali ni običajno. Zgornji in spodnji del oklepa, sprednje in zadnje plavuti ter glava so bili prekriti z majhnimi in velikimi raki vitičnjaki, ki so zamašili celo eno od obeh nosnic. Raki vitičnjaki so sicer na morskih želvah povsem normalna stvar, toda v majhnem številu.
Želvo smo previdno dvignili iz vode in jo odpeljali v Piran. Po posvetovanju s strokovnjaki iz zavoda Biocen ter Akvarija Piran (ki koordinirata proučevanje morskih želv pri nas), smo jo odpeljali v Ljubljano, kjer jo je prevzel veterinar specialist, dr. Zlatko Golob. Ugotovil je, da je imela želodčne parazite, ki so jo tako izčrpali, da so jo nato prekomerno napadli še vitičnjaki. Bila je še komaj živa in bi nedvomno poginila, če je ne bi rešili. Dr. Golob, ki je med drugim strokovnjak prav za morske želve in dela v ambulanti za male, divje in eksotične živali ter azilu za prostoživeče živali, je želvo ozdravil v manj kot enem mesecu. Spet je začela normalno jesti in bila kmalu pripravljena na vrnitev v divjino. Ko smo jo zopet videli, je bila neprepoznavna. Na sebi ni imela več niti enega samega vitičnjaka in videti je bilo, da je polna energije.
Tako smo 14. avgusta 2009 raziskovalci društva Morigenos, skupaj s strokovnjaki zavoda Biocen, želvo izpustili nazaj v morje. To je bil poseben trenutek, ki se nam je vsem vtisnil globoko v spomin. Vsi si iskreno želimo, da bi naša želvica živela še zelo dolgo in imela ogromno mladičkov. Morda pa smo s tem vsi skupaj prispevali nekaj malega, pa čeprav zelo malega, k ohranitvi morskih želv v Sredozemlju.


Fotografije si lahko ogledate tukaj.

8 Aug 2009

Morigenos sodeluje pri varstvu Sredozemskih morskih želv


Polona Kotnjek, ena izmed članic društva Morigenos, je trenutno na Cipru, na usposabljanju o varstvu Sredozemskih morskih želv, ki ga organizira RAC/SPA (Regional Activity Centre for Specially Protected Areas) v sodelovanju s Cyprus Wildlife Society ter Oddelkom za ribištvo in raziskovanje morja. Polona se tam kot predstavnica Slovenije uči vseh vidikov varstva morskih želv v Sredozemlju, kar med drugim vključuje upravljanje z gnezditvenimi plažami, neposredno nočno opazovanje samic, ki ležejo jajca, lociranje gnezd in želvjih jajc, označevanja želv, zaščita in označevanje gnezd, transport in skrb za jajca, izpustitev novo izleglih želvic, analiza pogojev na plažah, nadzor plenilcev in pregled najdenih mrtvih želv. Dogajanje je pestro, saj se Polona in drugi udeleženci projekta (iz Libije, Libanona, Španije ter Cipra) vsak dan srečujejo z novimi težavami in izzivi, ob tem pa morajo prenašati še nepopisno vročino in komarje. Kljub temu so tovrstne izkušnje neprecenljive, katerih namen je predvsem ta, da morskim želvam v Sredozemlju omogočimo preživetje. Polona se je usposabljanja udeležila, ker se morske želve (ki so v Sredozemlju ogrožene) vsako leto od aprila do oktobra zadržujejo tudi na območju slovenskih in okoliških voda. Ker tudi mi (ekipa društva Morigenos) na svojih izhodih na morje pogosto srečujemo ta čudovita morska bitja, o njih redno zbiramo podatke, ki jih posredujemo Zavodu RS za varstvo narave ter Zavodu Biocen, ki vodita projekt varstva morskih želv pri nas.

Fotografije: Tilen Genov, Morigenos

6 Aug 2009

Izkoriščanje morij


Poklic ribiča je danes vse prej kot zavidljiv. Na morju le še poredko opazimo majhne ribiške barke, ribiči pa se s svojim poklicem težko preživljajo. Vzroke ne gre iskati le v gospodarski preusmeritvi v komercializem, temveč tudi v vse bolj izpraznjenih morjih.

Komercialni ribolov je vse od 60-ih let 20. stoletja nezadržno naraščal. V 90-ih letih je ulov znašal že okoli 100 milijonov ton na leto, v zadnjih desetletjih pa smo priča velikemu upadu. Po ocenah organizacije za hrano in kmetijstvo združenih narodov - FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations) je 75% svetovnih ribolovnih območij polno ali celo preveč izkoriščenih.

Evropska ribiška flota šteje skoraj 100.000 plovil ter za Kitajsko in Perujem predstavlja 3. največjo svetovno floto. Nam najbližja Mediteranska flota predstavlja kar 46% ribiške flote EU, vendar njen ulov predstavlja le 8% (500.000 ton na leto) ulova EU. To dejstvo potrjuje ugotovitev evropske okoljske agencije (EEA), da je večina ribjih zalog komercialnega pomena v evropskih vodah izven varnih bioloških mej.

Prekomerni ribolov nima le očitnih negativnih vplivov na ribje zaloge temveč tudi na morski ekosistem. V močno izkoriščenih morjih pride do znižanja biodiverzitete, zmanjšanja produkcije naravnih virov, upada povprečne trofične stopnje, povečanega nenamernega ulova ter večjega vpliva na antropogeno spreminjanje habitata.

V zakone je zato potrebno uvesti ekosistemsko komponento, ki bi omogočala smotrno rabo naravnih virov brez večjih degradacijskih učinkov. Dovolj objektivne in izmerljive parametre za ekosistemsko upravljanje je zelo težko določiti, posebno zaradi specifičnosti posameznih ekosistemov. Dobro je potrebno poznati značilnosti vrst ter njihove potrebe, interakcije med vrstami, njihov habitat ter nosilnost okolja.

Na žalost teh informacij primanjkuje, saj za veliko število vrst ni niti dovolj zanesljivih ocen o njihovem številu. Problem prekomernega ribolova izvira iz sistematičnega prelova in uničujočih praks lova, kljub že obstoječim priporočilom. Tako imenovano ribarjenje navzdol po prehranjevalni verigi (fishing down the food chain) je privedlo do strmih upadov ekonomsko pomembnih zalog, posledično pa tudi do sprememb v drugih vrstah. Ko močno upade ciljna populacija, se lov enostavno preusmeri na naslednjo ekonomsko pomembno vrsto.

Ena najpomembnejših komercialnih ribjih vrst je modroplavuti tun, po katerem je še danes veliko povpraševanje. Gre za veliko pelagično vrsto, ki je pri vrhu prehranjevalne verige in zraste tudi do 3 metrov. Zaradi drastičnega upada populacije, modroplavuti tun danes spada po kriterijih IUCN-ovega rdečega seznama med kritično ogrožene vrste. Večina ulovljenih tunov danes še ne doseže spolne dozorelosti.

Nedavni projekt Oceane (mednarodna organizacija za zaščito morij) MarViva je v letu 2008 na podlagi vzorčenja ličink pokazal, da so območja v Mediteranu (JZ Malte, J Tirensko morje, Egejsko morje) ključna drstitvena območja te migracijske vrste. Zato bi bilo potrebno vzpostaviti stroga zavarovana območja, ki bi pripomogla k ohranitvi te vrste.

Velik problem komercialnega ribolova je tudi neselektivnost ter nenameren ulov. V Mediteranu se vsako leto zavrže med 13.000 – 22.000 ton ulova oziroma 12%, ki ga predstavljajo tako imenovane nezaželene vrste. Zaradi nenamernega ulova vsako leto umre na tisoče delfinov, želv, morskih psov ter drugih ogroženih vrst.

Največjo grožnjo tega ulova predstavljajo predvsem »viseče mreže« (drift-nets). Gre za več kilometrov dolge mreže, ki lebdijo na odprtem morju. Prav zaradi nenamernega ulova je od leta 2002 uporaba visečih mrež daljših od 2,5 km v Evropski uniji povsem prepovedana, posamezne resolucije in prepovedi so bile sicer na različnih ravneh in v okviru različnih organizacij sprejete že veliko prej.

Kljub temu se nelegalni lov s temi mrežami nadaljuje. Nedavno je novinarka Sabrina Giannini na osnovi lastnega raziskovanja na to temo javno izpostavila problem nelegalnega lova in prekomernega ribolova v Italiji, za kar je prejela častno nagrado »Cetacean Conservation Star« (Zvezda varstva kitov in delfinov). Prizadevanja za ohranjanje narave in živali ne prinašajo zgolj osebnostnega zadovoljstva, marveč so cenjena tudi v strokovni mednarodni javnosti.

Ana Hace, Morigenos

2 Aug 2009

Novice neposredno s terena: delfinka Moni znova opažena



Z velikimi veseljem sporočamo, da smo po zelo dolgem času znova srečali našo staro znanko, delfinko po imenu Moni! V soboto, 1. avgusta 2009 nas je poklical naš prijatelj Matjaž, ribič iz Pirana: »Skupina delfinov, nekaj milj od Pirana.« V treh minutah smo pripravili opremo in se odpravili iz naše raziskovalne baze proti čolnu, nato pa v manj kot 15 minutah že izsledili veliko skupino delfinov. Bilo jih je okoli 20, med njimi pa smo kmalu opazili znano plavut: »Moni!« Skupina je bila razkropljena daleč naokoli. Moni je, tako kot nekaj drugih delfinov, ki so očitno iskali hrano, nekaj časa plavala sama in pri tem seveda bila v zvočnem kontaktu z ostalimi delfini. Kasneje se ji je pridružil še mlad delfin, za katerega pa žal trenutno ne moremo vedeti, ali je njen mladič ali ne. Skupina se je z odprtega morja najprej pomaknila proti Strunjanskemu ter Mesečevemu zalivu, nato pa se je mimo Fiese in Pirana počasi odpravila proti Savudriji. Od starih znancev so bili v skupini še Neptun, Timi, Danny, Molene, Nui, Balaena in drugi. Doživetje je bilo še toliko bolj posebno, ker smo po tako dolgem času znova srečali našo staro prijateljico.

Tilen Genov, Morigenos

31 Jul 2009

Morigenos Blog



This is to welcome you all at Morigenos Blog!
We hope you enjoy it!

The aim of this blog is to enable our friends and supporters to follow our activities more easily and closely.

To learn more about Morigenos, please visit www.morigenos.org

Followers