Ekipa društva Morigenos je v času raziskovalnih taborov, 22. julija 2009, na enem od svojih rednih raziskovalnih izhodov na morje našla obnemoglo morsko želvo. Šlo je za mlado glavato kareto (Caretta caretta), z dolžino oklepa 28 cm, ki je komaj še kazala znake življenja. Polna zunanjih parazitov (rakov vitičnjakov) je nepremično ležala na vodni gladini. Na prisotnost plovila sploh ni reagirala, kar za te živali ni običajno. Zgornji in spodnji del oklepa, sprednje in zadnje plavuti ter glava so bili prekriti z majhnimi in velikimi raki vitičnjaki, ki so zamašili celo eno od obeh nosnic. Raki vitičnjaki so sicer na morskih želvah povsem normalna stvar, toda v majhnem številu.
Želvo smo previdno dvignili iz vode in jo odpeljali v Piran. Po posvetovanju s strokovnjaki iz zavoda Biocen ter Akvarija Piran (ki koordinirata proučevanje morskih želv pri nas), smo jo odpeljali v Ljubljano, kjer jo je prevzel veterinar specialist, dr. Zlatko Golob. Ugotovil je, da je imela želodčne parazite, ki so jo tako izčrpali, da so jo nato prekomerno napadli še vitičnjaki. Bila je še komaj živa in bi nedvomno poginila, če je ne bi rešili. Dr. Golob, ki je med drugim strokovnjak prav za morske želve in dela v ambulanti za male, divje in eksotične živali ter azilu za prostoživeče živali, je želvo ozdravil v manj kot enem mesecu. Spet je začela normalno jesti in bila kmalu pripravljena na vrnitev v divjino. Ko smo jo zopet videli, je bila neprepoznavna. Na sebi ni imela več niti enega samega vitičnjaka in videti je bilo, da je polna energije.
Tako smo 14. avgusta 2009 raziskovalci društva Morigenos, skupaj s strokovnjaki zavoda Biocen, želvo izpustili nazaj v morje. To je bil poseben trenutek, ki se nam je vsem vtisnil globoko v spomin. Vsi si iskreno želimo, da bi naša želvica živela še zelo dolgo in imela ogromno mladičkov. Morda pa smo s tem vsi skupaj prispevali nekaj malega, pa čeprav zelo malega, k ohranitvi morskih želv v Sredozemlju.
Fotografije si lahko ogledate tukaj.
Čestitke:)
ReplyDeleteLP