2 Apr 2019

COCA COLA SUPPORTS MORIGENOS


Within the action "#vednopodpiraj dober namen" (always support a good cause) the Coca-Cola Slovenia donated a total grant of 21,000 Euros to three winning projects in the fields of sport, environment and communities. Consumers voted for the winning projects of Morigenos, the Association of Friends of Youth of Ljubljana Moste-Polje ("Botrstvo") and the Olympic Committee of Slovenia - Association of Sports Federations. The event was also attended by the ambassador of the action Jure Košir, one of the most successful Slovenian alpine skiers.

As part of the action, Slovenian consumers cast their votes since December 2018 for projects that deserve Coca-Cola's support in Slovenia. By the end of the voting period (end of January 2019), a total of 48,007 votes were collected. Among the participating projects, Morigenos received the most votes for its project of dolphin research in the Slovenian waters.

Morigenos president Tilen Genov said: "Slovenian waters and the rest of the Gulf of Trieste are home to bottlenose dolphins. These animals are an important part of the marine ecosystem and indicators of the marine environment, so research and conservation of dolphins are crucial for understanding and maintaining a healthy sea. The contribution by Coca-Cola will enable further research and more extensive education and public awareness activities."

Action #vednopodpiraj will continue throughout 2019. You can follow it on: https://si.coca-colahellenic.com/si/blagovne-znamke-in-kampanje/trikrat-za-dober-namen/morigenos/

We thank all the participants who supported us by casting their votes for Morigenos!

COCA COLA PODPRLA DRUŠTVO MORIGENOS


Pod okriljem akcije #vednopodpiraj dober namen je včeraj družba Coca-Cola v Sloveniji namenila donacijo v skupni vrednosti 21.000 evrov trem zmagovalnim projektom s področij športa, okolja in skupnosti. Potrošniki so z glasovanjem izbrali zmagovalne projekte društva Morigenos, Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje (Botrstvo) in Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Dogodka se je udeležil tudi ambasador akcije, eden od najuspešnejših slovenskih alpskih smučarjev, Jure Košir.

V okviru akcije so slovenski potrošniki od decembra 2018 glasovali za projekte, ki si zaslužijo podporo družbe Coca-Cola v Sloveniji. Do konca glasovalnega obdobja (tj. do konca januarja) so skupaj prispevali kar 48.007 glasov. Med sodelujočimi projekti je največ glasov prejelo prav društvo Morigenos za projekt raziskovanje delfinov v slovenskem morju.

Predsednik društva Morigenos Tilen Genov je ob simbolični predaji donacije dejal: »Slovensko morje je skupaj s preostalim delom Tržaškega zaliva dom delfinom vrste velika pliskavka. Te živali so pomemben del morskega ekosistema in pokazatelj stanja morskega okolja, zato je raziskovanje in varstvo delfinov ključno za razumevanje in ohranjanje zdravega morja. Sredstva, ki jih Coca-Cola v Sloveniji namenja projektu, zagotavljajo boljšo osnovo za raziskovalno delo ter obsežnejše izobraževanje in osveščanje javnosti.«

Akcija #vednopodpiraj dober namen se bo nadaljevala skozi vse leto 2019 in ji lahko sledite na spletni strani: https://si.coca-colahellenic.com/si/blagovne-znamke-in-kampanje/trikrat-za-dober-namen/morigenos/

Vsem sodelujočim v akciji se iskreno zahvaljujemo za vaše klikanje in izkazano podporo društvu Morigenos!

21 Feb 2019

Summer Research Courses 2019


Seize the opportunity to get to know the research and conservation of dolphins and sea turtles in the Slovenian and the surrounding waters first hand - join us at this year's international summer research courses in Piran!

Research course will give you an overview on marine mammals and marine conservation. As part of our research team, you will be able to observe dolphins and sea turtles in their natural habitat, learn about research methods and through fieldwork and cooperation in data collection contribute to the long-term protection of these species in the northern Adriatic.

Research courses will take place from 3rd of June to 6th of September 2019. The price of a 10-day program is 732€ and 488€ for students, which includes VAT, accommodation and food in the research base, fieldwork, lectures, expert guidance and training and basic accidental insurance.

By the end of the course you will have a better understanding of current issues in marine mammal and marine ecosystems conservation, you will learn different methods for studying marine mammals in the wild and acquire practical experience of marine mammal field research.

For further information, please, click here.
Contact us at pr@morigenos.org.

Hurry up with the application, the number of participants per course is limited!

Team Morigenos

Poletni raziskovalni tabori 2019


Izkoristite edinstveno priložnost in spoznajte iz prve roke raziskovanje in ohranjanje delfinov ter morskih želv v slovenskih in okoliških vodah. Pridružite se nam na letošnjih mednarodnih poletnih raziskovalnih taborih v Piranu in nam pomagajte popeljati znanost še dlje!

Na raziskovalnem taboru boste spoznali morske sesalce in ohranjanje morja. Skupaj z našo raziskovalno ekipo boste lahko opazovali delfine in želve v njihovem naravnem okolju, spoznali raziskovalne metode ter s terenskim delom in sodelovanjem pri zbiranju podatkov prispevali k dolgoročni zaščiti omenjenih vrst v severnem Jadranu.

Raziskovalni tabori bodo potekali od 3. junija do 6. septembra 2019. Cena desetdnevnega programa je 732€ in 488€ za študente. Cena vključuje DDV, nastanitev in hrano v raziskovalni bazi, terensko delo, predavanja, strokovno svetovanje, usposabljanje ter osnovno nezgodno zavarovanje.

Tekom raziskovalnega tabora boste pridobili boljše razumevanje aktualne problematike varstva morskih sesalcev in morskih ekosistemov, se spoznali z raziskovalnimi metodami, ki se uporabljajo za preučevanje morskih sesalcev v naravi, ter pridobili praktične izkušnje raziskovanja morskih sesalcev na terenu.

Za dodatne informacije, kliknite tukaj.
Pišite nam na: pr@morigenos.org.

Število udeležencev na taboru je omejeno, zato pohitite s prijavami!

Ekipa društva Morigenos

28 Dec 2018

7. NOČ DELFINOV







































Tokratna, že 7. Noč delfinov je tik pred vrati. Vabimo vas, da se nam zopet pridružite v ljubljanskem Mestnem muzeju, 9. februarja ob 18.30 uri in preživite z nami večer, poln zanimivosti iz sveta delfinov.

Lepo vabljeni!

21 Dec 2018

GREETINGS


Morigenos Society wishes you and your loved ones a joyful Christmas holiday and a happy and prosperous New Year.

Thank you for your support!
Team Morigenos

Voščilo


V društvu Morigenos želimo vam in vašim bližnjim vse dobro ob prihajajočih praznikih. 

Hvala za vašo podporo!
ekipa Morigenos

18 Dec 2018

NEW STUDY BY MORIGENOS ON PECULIAR SOCIAL PARTITIONING IN A DOLPHIN SOCIETY



A new study published in the journal Marine Biology investigated the social network of dolphins in the northern Adriatic Sea. It showed that dolphins living in the Gulf of Trieste form distinct social groups and some of these groups don’t seem to like to talk to each other.

It is widely known that dolphins usually occur in groups. In the case of common bottlenose dolphins (Tursiops truncatus), group composition often changes, with animals joining or leaving the groups. But these groups are not random. Individual dolphins prefer to spend time with particular other dolphins, which could sometimes be described as their “best friends”.

We investigated the social network of dolphins living in the Gulf of Trieste (northern Adriatic Sea) over 9 years. We discovered something quite remarkable. It turned out that the resident dolphin society is composed of three distinct social groups: two large social groups with stable membership and long-lasting friendships, and a smaller third social group, nicknamed “freelancers”, with much weaker bonds and no particularly long-lasting friendships. But this isn’t the remarkable part yet. It turned out that the two large social groups seem to avoid each other most of the time. However, instead of than having different “territories”, they actually overlap in space – but not in time. In other words, we found that dolphins share at least some part of their home range, but they use it at different times of day. This pattern was so persistent through the years that we internally started referring to these two social groups as “morning group” and “evening group”. Such temporal partitioning based on time of day has not previously been documented in whales and dolphins, nor in other mammals it seems. The “freelancers” displayed no such pattern.

“We were quite surprised by this” said Tilen Genov from Morigenos, the lead author of the study and a PhD student at the Sea Mammal Research Unit, University of St Andrews, UK. “It is not uncommon for dolphin social groups to segregate in space, but here they segregate in time. It appeared a bit unusual.”

“We still don’t know the entire extent of their ranging patterns, so it is possible that their ranging patterns differ overall. But we do know they overlap in at least part of their range, and they seem to share it by sticking to particular times. We would sometimes even see one group in the morning, and then another group in the same area in the late afternoon of the same day.”

Interestingly, the two social groups also differed in ways they interact with fisheries, as one regularly interacted with trawlers, while the other did not (“trawler” vs. “non-trawler” dolphins). Dolphins therefore employ different strategies when it comes to obtaining food. Previous studies elsewhere have shown that such tactics are learned and passed on from mothers to young. So the next logical question was: Are differences in fishery-related behaviour affecting the segregation patterns? Apparently not. Even when taking fishery-related behaviour into account, this failed to explain the time-of-day segregation.

It remains unknown what the reasons for these differences are. Both social groups contain both males and females, so segregation is not dependent on the sex of the animals. There may be genetic factors (dolphins within social groups may be close relatives) or there may be diet differences, which would partly explain why some dolphins follow fishing boats and others do not. All this is the topic of further investigation, currently ongoing. However, a study published by Morigenos just last week showed that these dolphins are all equally contaminated with PCBs, toxic man-made chemicals, regardless of potential differences in what they eat.

This study demonstrates how different segments of the same animal population may behave very differently and have differing effects on human activities such as fishing. In turn, they may respond differently to human impacts, as temporal partitioning may make animals either more or less vulnerable certain types of disturbance. This study also showed that groups are more stable than is usually the case for this species, and that bottlenose dolphin social structure may be more variable than was previously assumed.

Morigenos has been studying dolphins in the Gulf of Trieste and adjacent waters of the northern Adriatic Sea since 2002, looking at their population size and distribution, behaviour, social and genetic structure, and the effects of human activities on them.

The paper is available open access at the following link: https://doi.org/10.1007/s00227-018-3450-8

NOVA RAZISKAVA DRUŠTVA MORIGENOS O NENAVADNI SOCIALNI STRUKTURI DELFINOV



Nova raziskava socialne strukture delfinov iz Tržaškega zaliva, objavljena danes v ugledni mednarodni reviji Marine Biology, je pokazala, da se delfini ob slovenski obali delijo v ločene socialne skupine. Nekatere med njimi se med seboj očitno ne marajo preveč.

Splošno znano je, da delfini navadno plavajo v skupinah. V primeru velikih pliskavk (Tursiops truncatus) se sestava teh skupin pogosto spreminja, saj posamezne živali prihajajo in odhajajo. Toda te skupine niso naključne. Posamezni delfini raje preživljajo čas s prav določenimi drugimi delfini, ki bi jih lahko opisali kot njihove “najboljše prijatelje”.

V društvu Morigenos smo preučevali socialno mrežo delfinov v Tržaškem zalivu, v raziskavi, ki je trajala 9 let. Odkrili smo nekaj izjemnega. Ugotovili smo, da je lokalna delfinja družba sestavljena iz treh ločenih socialnih skupin: dveh večjih skupin s stalnim članstvom in dolgoletnimi prijateljstvi, ter manjše tretje skupine, s šibkejšimi vezmi in brez dolgotrajnih prijateljstev. Toda to še ni tisti izjemen del. Izkazalo se je, da se dve večji socialni skupini večino časa medsebojno očitno izogibata. Toda namesto, da bi imeli različne “teritorije”, si delita prostor – ne pa tudi čas. Drugače povedano, delfini si delijo vsaj del svojega območja, ki pa ga uporabljajo ob različnih delih dneva. Ta vzorec je skozi leta postal tako očiten, da smo pogovorno ti dve socialni skupini začeli imenovati kar “jutranja skupina” in “večerna skupina”. Takšno časovno ločevanje doslej še ni bilo dokumentirano pri kitih in delfinih, niti pri drugih sesalcih. Tretja skupina (ki jo v hecu imenujemo “freelancerji”) ni kazala tovrstnih vzorcev.

“To nas je precej presenetilo” je povedal Tilen Genov iz društva Morigenos, ki je vodil raziskavo. “Pri socialnih skupinah delfinov ni nenavadno, da se ločujejo prostorsko, toda tukaj se ločujejo časovno. Zdi se nekoliko nenavadno.”

“Še vedno ne poznamo celotnega obsega njihovega gibanja, zato je možno, da se skupini na splošno gibljeta v različnih delih severnega Jadrana. Toda vemo, da se prekrivata vsaj na tem območju, ki pa si ga delita tako, da ga uporabljata ob različnih urah. Včasih lahko eno skupino opazujemo v bližini Pirana v dopoldanskih urah, kasneje pa drugo skupino na istem območju v poznih popoldanskih urah istega dne.”

Zanimivo je, da se obe socialni skupini razlikujeta tudi v svojem vedenju glede na ribiške aktivnosti: ena skupina je bila redno vključena v interakcije z ribiškimi ladjami s povlečnimi mrežami (t.i. kočami), druga pa ne. Delfini torej uporabljajo različne strategije pridobivanja hrane. Prejšnje raziskave drugod po svetu so pokazale, da so tovrstne taktike naučene in da se prenašajo z mame na mladiča. Naslednje logično vprašanje je torej bilo: Ali razlike v vedenju glede na ribiške aktivnosti vplivajo na prej omenjeno časovno ločevanje? Očitno ne. Celo ko smo upoštevali tovrstno vedenje, to še vedno ni pojasnilo časovnega ločevanja glede na del dneva.

Razlogi za zgoraj omenjene razlike zaenkrat še niso znani. V obeh socialnih skupinah so tako samci kot samice, kar pomeni, da ne gre za razlike med spoloma. Morda gre za genetske faktorje (delfini iz iste socialne skupine so morda bližnji sorodniki) ali pa morda za razlike v prehrani, kar bi deloma pojasnilo zakaj nekateri delfini sledijo ribiškim ladjam, drugi pa ne. Vse to je predmet nadaljnjih raziskav, ki trenutno potekajo. Raziskava društva Morigenos, objavljena v preteklem tednu, je pokazala, da so vse te skupine delfinov enako obremenjene s toksičnimi PCB spojinami, ne glede na morebitne razlike v prehrani.

Ta raziskava je pokazala, da se lahko različni segmenti iste populacije vedejo zelo različno in imajo lahko posledično različne vplive na človeške aktivnosti kot je ribištvo. Obenem pa se lahko različno odzivajo na človeške vplive, saj so lahko nekatere živali zaradi časovnega ločevanja bolj ali manj občutljive na določene vrste pritiskov. Ta raziskava je pokazala tudi večjo stabilnost socialnih skupin kot je sicer značilno za to vrsto delfinov in izpostavila, da je socialna struktura pri tej vrsti bolj raznolika kot se je doslej domnevalo.

Društvo Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine.

Članek je prosto dostopen na naslednjem naslovu: https://doi.org/10.1007/s00227-018-3450-8

15 Dec 2018

Namenite 0,5% dohodnine za ohranjanje delfinov v slovenskem morju


Vsakdo, ki v Sloveniji plačuje dohodnino, lahko podari do 0,5 % svoje dohodnine eni izmed več kot 5 tisoč nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu.
Tudi društvo Morigenos je eden izmed upravičencev za namenitev dela dohodnine, saj delujemo v javnem interesu na področju ohranjanja narave in na področju varstva okolja.

Takšna donacija vas nič ne stane – pol odstotka vaše dohodnine bo sicer pristalo v proračunu, vzelo pa vam bo le nekaj minut časa. Vse, kar morate storiti, je, da v obrazec vpišete svoje podatke, ga podpišete in najkasneje do 31.12.2018 pošljete na vaš davčni urad; lahko pa zahtevo podate tudi preko sistema e-Davki na spletni strani https://edavki.durs.si/. Vaša izbira upravičenca za namenitev dela dohodnine nato velja do preklica.

Prejeta sredstva bomo v celoti namenili raziskovanju in varstvu delfinov, izobraževalnim dejavnostim, usposabljanju mladih ter razvijanju strokovnega kadra na področju morskih sesalcev, znanosti in varstva narave.

Hvala za vašo podporo!

Followers