Pred nekaj dnevi smo se odpravili na teren. Končno spet primerno vreme za terensko delo. Po manj kot 10 minutah plovbe je daleč na obzorju nekaj skočilo iz vode in povzročilo pljusk. Čoln smo usmerili tja. Morda so le tune. Tudi to je lepo opažanje. Na tihem pa smo vendarle upali, da so delfini. Spet temna podoba na obzorju. Neverjetno je, kako ti ob napetem pričakovanju srce začne hitreje utripati, medtem ko naokoli vidiš le mirno vodo, po kateri drsi čoln. V naslednjem trenutku ni bilo več nobenega dvoma: delfini! Postopoma smo upočasnili in se skupini počasi približali od strani. Deinon! Amanita! Sami stari znanci. Kmalu smo ugledali majceno bitje, ki je plavalo ob svoji mami. Definitivno novorojenček, morda le teden ali dva star. Sprva nismo uspeli videti, kdo je mama. Nato pa spoznanje: Daphne! Novi mladički so vedno dobra novica. Ker pa je nova mama Daphne, eden izmed najpogostejših delfinov pri nas, je novica še toliko boljša. Tu je tudi Emanuela, s svojim leto dni starim mladičkom, ki smo ga spoznali lani poleti, ko je bil še novorojenček. Dejstvo, da je preživel svoje prvo leto, je zelo vzpodbudno. Upamo, da bo isto dosegla tudi Daphne. Mnogi mladički prvega leta življenja namreč ne preživijo. Toda če je to uspelo njeni najboljši prijateljici, verjamemo, da bo isto uspelo tudi Daphne.
Foto: Tilen Genov, Morigenos
No comments:
Post a Comment