Udeležili smo se novinarske konference in predstavitve projekta z naslovom »Morski datlji? Ne, hvala!«, ki je potekala v torek, 30. marca 2010 v prostorih TURISTICE - Fakultete za turistične študije. Zavod RS za varstvo narave je predstavil projekt, v katerem bo s finančno pomočjo Kneževine Monako izvajal aktivnosti za izboljšanje uresničevanja prepovedi nabiranja in prodaje morskih datljev ter tako zmanjšati negativne vplive na naravo in tudi ljudi. Pri projektu aktivno sodeluje tudi društvo Morigenos.Kljub prepovedim te školjke še vedno najdemo v ponudbi slovenskih restavracij. Na drugi strani je precej gurmanov, ki se ne zavedajo niti posledic, ki jih povzroča nabiranje teh školjk naravi, niti dejstva da je njihovo uživanje nelegalno, lahko pa tudi zdravju škodljivo.
Morski datelj (Lithophaga lithophaga), poznan tudi pod hrvaškim imenom prstac, je vrsta školjke, zavarovana s številnimi predpisi. Ta školjka raste izjemno počasi. Da doseže velikost 5 cm, ko je zanimiva za prodajo, potrebuje povprečno 20-25 let. Mediteranske klapavice na primer, ki so primerne tudi za gojenje pa dosežejo primerno velikost že v dveh letih.
Po mnenju strokovnjakov morskim datljem izumrtje sicer ne grozi, zelo velik problem pa je uničevanje njihovega življenjskega okolja. Morski datlji živijo namreč v rovih, ki jih izvrtajo v kamnito morsko dno. Krivolovci jih lahko naberejo le tako, da kamnito podlago razbijejo, s tem pa uničujejo celotne življenjske združbe obalnega morja. Obnova poškodovanega morskega dna je izredno počasna, včasih celo nemogoča.
Morske datlje nabirajo za uporabo v kulinariki, ta praksa pa je razširjena v številnih državah Sredozemlja, čeprav je skoraj povsod prepovedana.
Več informacij najdete na naslednjih povezavah:
No comments:
Post a Comment