Film Skriti zaliv

Kinodvor in društvo Morigenos vas vabita na premiero filma Skriti zaliv (The Cove, 2009), ki bo v četrtek, 22. aprila 2010, ob 19. uri v Kinodvoru. Film je dobitnik Oskarja za leto 2009 kot najboljši celovečerni dokumentarni film, prejel pa je tudi več kot 60 drugih nagrad.

Zaspana morska laguna na japonskem obrežju skriva strašno skrivnost, ki jo je skupina posameznikov odločena razkriti svetu. Mestece Taiji se na prvi pogled zdi delfinji raj, vendar se v odročnem zalivčku, ograjenem z bodečo žico, skriva mračna realnost. Japonski ribiči, ki jih podpira milijonska industrija vodnih zabavišč in trgovanja z delfinjim mesom, se spuščajo v neverjetno okruten lov. Nikomur še nikoli ni uspelo pogledati onkraj bodeče žice, saj lokalna in nacionalna birokracija naredita vse, kar je v njuni moči, da bi skrivnost zaliva ostala skrita za vse nepoklicane.

Richard O'Barry, nekdanji trener delfinov, zato okrog sebe zbere nevsakdanjo skupino strokovnjakov – mojstrov za podvodno in skrivno snemanje, morskih raziskovalcev, nekdanjih vojaških ekspertov, vrhunskih potapljačev –, da bi skrivoma predrli ogrado molka in svetu predstavili grozodejstva v tem zalivu. Rezultat njihovih napol legalnih naporov je pričujoči film: provokativna mešanica raziskovalnega novinarstva, ekološke pustolovščine in nepozabnih podob, ki se naposled izteče v obupan poziv na pomoč.

V 60-ih letih je prav Richard O’Barry ujel in dresiral pet delfinov, ki so nato v znameniti televizijski nadaljevanki Flipper upodobili istoimenskega delfina. Druženje s temi inteligentnimi živalmi je pripomoglo, da je O'Barry spremenil mnenje o njih ter se iz lovca in trenerja postopno prelevil v radikalnega zagovornika delfinje prostosti in pravice do življenja. Društvo Morigenos z O’Barryjem sodeluje od leta 2005.

Premierni projekciji bo sledil pogovor o obravnavani tematiki s predsednikom društva Morigenos ter slovenskim predstavnikom Evropskega društva za kite in delfine Tilnom Genovom ter Andrejem Bibičem, predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor RS.

Distributer filma v Sloveniji je Demiurg, podpira pa ga društvo Morigenos.

Več o filmu na:
http://www.kinodvor.org/skriti-zaliv
http://www.thecovemovie.com/

Napovednik:
http://www.thecovemovie.com/WatchTheTrailer.htm

Kako lahko pomagate:
http://www.takepart.com/thecove
http://www.savejapandolphins.org/

Očistimo Slovenijo - JUTRI!

Največja čistilna akcija Očistimo Slovenijo je pred vrati! Več kot 110.000 prostovoljcev iz vse Slovenije se bo v soboto, 17.4. ob 9. uri podalo na lov za smetmi. Pridružite se nam! Ekipa društva Morigenos bo sodelovala v občini Piran, zbrali se bomo ob 9:00, na parkirišču pred Marino v Luciji. Pokažimo, da nam je mar za okolje v katerem živimo!

Več o poteku akcije in zadnje napotke najdete na www.ocistimo.si.

Morski datlji? Ne, hvala!

Udeležili smo se novinarske konference in predstavitve projekta z naslovom »Morski datlji? Ne, hvala!«, ki je potekala v torek, 30. marca 2010 v prostorih TURISTICE - Fakultete za turistične študije. Zavod RS za varstvo narave je predstavil projekt, v katerem bo s finančno pomočjo Kneževine Monako izvajal aktivnosti za izboljšanje uresničevanja prepovedi nabiranja in prodaje morskih datljev ter tako zmanjšati negativne vplive na naravo in tudi ljudi. Pri projektu aktivno sodeluje tudi društvo Morigenos.

Kljub prepovedim te školjke še vedno najdemo v ponudbi slovenskih restavracij. Na drugi strani je precej gurmanov, ki se ne zavedajo niti posledic, ki jih povzroča nabiranje teh školjk naravi, niti dejstva da je njihovo uživanje nelegalno, lahko pa tudi zdravju škodljivo.

Morski datelj (Lithophaga lithophaga), poznan tudi pod hrvaškim imenom prstac, je vrsta školjke, zavarovana s številnimi predpisi. Ta školjka raste izjemno počasi. Da doseže velikost 5 cm, ko je zanimiva za prodajo, potrebuje povprečno 20-25 let. Mediteranske klapavice na primer, ki so primerne tudi za gojenje pa dosežejo primerno velikost že v dveh letih.
Po mnenju strokovnjakov morskim datljem izumrtje sicer ne grozi, zelo velik problem pa je uničevanje njihovega življenjskega okolja. Morski datlji živijo namreč v rovih, ki jih izvrtajo v kamnito morsko dno. Krivolovci jih lahko naberejo le tako, da kamnito podlago razbijejo, s tem pa uničujejo celotne življenjske združbe obalnega morja. Obnova poškodovanega morskega dna je izredno počasna, včasih celo nemogoča.
Morske datlje nabirajo za uporabo v kulinariki, ta praksa pa je razširjena v številnih državah Sredozemlja, čeprav je skoraj povsod prepovedana.

Več informacij najdete na naslednjih povezavah:

- Morigenos: morski datlji
- Zavod RS za varstvo narave: morski datlji