Raziskovalci društva Morigenos so v
sodelovanju z italijanskimi kolegi dokumentirali doslej najdaljše
potovanje oz. selitev pri navadnem delfinu (Delphinus delphis).
Gre za samico, ki je na svoji poti od Grčije do Tržaškega zaliva
preplavala več kot 1000 km! Čeprav je znano, da so delfini zelo mobilne
živali, je to doslej najdaljša dokumentirana pot pri tej vrsti, kjerkoli
na svetu.
V raziskavi, ki je bila nedavno objavljena v mednarodni strokovni reviji Marine Biodiversity Records, so poleg znanstvenikov iz društva Morigenos sodelovali še italijanski raziskovalci inštituta Tethys, skupine Dolphin Biology & Conservation in rezervata Miramare.
Raziskovalci društva Morigenos, ki se sicer ukvarjajo predvsem s preučevanjem velike pliskavke (Tursiops truncatus), edine stalne vrste delfinov v severnem Jadranu, so v sodelovanju s kolegi iz rezervata Miramare v letu 2010 v Tržaškem zalivu zabeležili samico navadnega delfina z mladičem. Opažanje je bilo že samo po sebi nekaj posebnega, saj navadnih delfinov v Jadranu praktično ni več. Še večje presenečenje pa je raziskovalce doletelo ob spoznanju, da je bil prav ta delfin leta 2008 že opažen v grških vodah. Pri tem so si pomagali z metodo imenovano foto-identifikacija – posamezne delfine je med seboj mogoče ločiti po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Raziskovalci društva Morigenos so delfina fotografirali, fotografije pa poslali italijanskim kolegom inštituta Tethys, ki v Grčiji preučujejo prav to vrsto. Izkazalo se je, da tega delfina že poznajo.
Raziskovalci društva Morigenos in rezervata Miramare so delfinko opazovali in spremljali vse odtlej. Največ časa je preživljala v pristanišču Monfalcone (Tržič). Mladič je v začetku leta 2011 izginil, samico pa so nato v okolici Trsta videvali vse do septembra 2011, ko je tudi ona izginila.
Navadni delfin je vrsta, ki zadnjih 30 let v Jadranskem morju velja za izumrlo, čeprav je bila nekoč pogosta. Razlogi temu so predvsem načrtno pobijanje v prejšnjem stoletju ter ekosistemske spremembe, ki so posledica onesnaženja in prekomernega ribolova. Navadni delfin je danes redek tudi drugod v Sredozemlju, v večjem številu pa ga najdemo le še ob južni obali Španije. Nam najbližja populacija živi v Jonskem morju ob obalah Grčije.
Ker gre za en sam primer, teh izsledkov seveda ne moremo posplošiti na celotno vrsto. Žal to tudi ne pomeni, da se navadni delfin vrača v Jadransko morje. Kljub temu ta raziskava kaže na učinkovitost foto-identifikacije pri preučevanju navadnih delfinov ter na pomembnost mednarodnega sodelovanja pri preučevanju, spremljanju in varstvu mobilnih morskih vrst.
V raziskavi, ki je bila nedavno objavljena v mednarodni strokovni reviji Marine Biodiversity Records, so poleg znanstvenikov iz društva Morigenos sodelovali še italijanski raziskovalci inštituta Tethys, skupine Dolphin Biology & Conservation in rezervata Miramare.
Raziskovalci društva Morigenos, ki se sicer ukvarjajo predvsem s preučevanjem velike pliskavke (Tursiops truncatus), edine stalne vrste delfinov v severnem Jadranu, so v sodelovanju s kolegi iz rezervata Miramare v letu 2010 v Tržaškem zalivu zabeležili samico navadnega delfina z mladičem. Opažanje je bilo že samo po sebi nekaj posebnega, saj navadnih delfinov v Jadranu praktično ni več. Še večje presenečenje pa je raziskovalce doletelo ob spoznanju, da je bil prav ta delfin leta 2008 že opažen v grških vodah. Pri tem so si pomagali z metodo imenovano foto-identifikacija – posamezne delfine je med seboj mogoče ločiti po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Raziskovalci društva Morigenos so delfina fotografirali, fotografije pa poslali italijanskim kolegom inštituta Tethys, ki v Grčiji preučujejo prav to vrsto. Izkazalo se je, da tega delfina že poznajo.
Raziskovalci društva Morigenos in rezervata Miramare so delfinko opazovali in spremljali vse odtlej. Največ časa je preživljala v pristanišču Monfalcone (Tržič). Mladič je v začetku leta 2011 izginil, samico pa so nato v okolici Trsta videvali vse do septembra 2011, ko je tudi ona izginila.
Navadni delfin je vrsta, ki zadnjih 30 let v Jadranskem morju velja za izumrlo, čeprav je bila nekoč pogosta. Razlogi temu so predvsem načrtno pobijanje v prejšnjem stoletju ter ekosistemske spremembe, ki so posledica onesnaženja in prekomernega ribolova. Navadni delfin je danes redek tudi drugod v Sredozemlju, v večjem številu pa ga najdemo le še ob južni obali Španije. Nam najbližja populacija živi v Jonskem morju ob obalah Grčije.
Ker gre za en sam primer, teh izsledkov seveda ne moremo posplošiti na celotno vrsto. Žal to tudi ne pomeni, da se navadni delfin vrača v Jadransko morje. Kljub temu ta raziskava kaže na učinkovitost foto-identifikacije pri preučevanju navadnih delfinov ter na pomembnost mednarodnega sodelovanja pri preučevanju, spremljanju in varstvu mobilnih morskih vrst.
Strokovno objavo si lahko ogledate tukaj:
Odlične novice!!!! :o))) Zelo ponosna sem na vas in vaše delo; le tako naprej... Pozdravčki iz Belizeja!
ReplyDeleteKlavdija