Knjiga Ambasadorji morja

V torek, 13. 10. 2009, je založniška družba Osminka izdala knjigo "Ambasadorji morja". Tiskovne konference ob tem dogodku smo se z veseljem udeležili tudi člani društva Morigenos. V knjigi predstavniki živih bitij v morju, preko čudovitih ilustracij akademske slikarke Marije Prelog in izpod peresa dr. Toma Turka, bralcu na edinstven način približajo raznolik in bogat podmorski svet ter opozorijo na preteče nevarnosti zunanjega sveta.

Iskreno se zahvaljujemo založniku, gospodu Mitji Zupančiču, ki nam je samoiniciativno od vsake prodane knjige namenil 8,5 odstotkov, kot priznanje in pomoč pri našem delu.

Knjigo lahko naročite na spodnji povezavi:
http://www.osminka.eu/

Sporočilo ambasadorjev morja nam in našim zanamcem:

"Dokler smo v našem mokrem, slanem in pogosto temačnem, a tako čudovitem svetu mi in na milijone takšnih in drugačnih bitij, toliko časa boste tudi vi in vsi drugi na vašem, s soncem obsijanim suhem svetu. Dokler bodo oceani polni življenja, bo živelo kopno, zato pazite, kaj delate in spoštujte nas in naš dom. Nekoč je bil naš dom tudi vaš dom, ki ste ga že davno tega zapustili, a njegove življenjska tekočina se še vedno pretaka po vaših žilah. Če nas ne bo več, tudi vi ne boste dolgo, zato ne pustite, da se to zgodi. To vam sporočamo ambasadorji morja in upamo, da boste prisluhnili našim besedam, ki prihajajo iz morskih globin."

Morigenos at the world conference on marine mammals

Part of the Morigenos team is currently in Canada, attending the world Biennial Conference on the Biology of Marine Mammals, where scientists from all over the world are presenting the newest results of their research. The conference is organised by the Society for Marine Mammalogy.

Delfini v Sloveniji zdravi?

Delfini v Sloveniji nimajo kožne bolezni TSD!

Pred kratkim je bila v mednarodni znanstveni reviji Diseases of Aquatic Organisms objavljena raziskava o takoimenovani »tatoo skin disease« (TSD) ali kožni »tetovažni« bolezni, pri kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos. Pri raziskavi so sodelovali nekateri izmed največjih strokovnjakov na področju bolezni kitov in delfinov, raziskavo pa je vodila Dr. Marie-Françoise Van Bressem iz Centra za varstveno medicino kitov in delfinov (Center za raziskave kitov in delfinov v Peruju). V mednarodni študiji, ki je vključevala 1392 osebkov in 17 vrst kitov in delfinov iz vsega sveta (obeh Amerik, Grenlandije, Evrope, Afrike in Nove Zelandije), so avtorji preučevali naravo in pogostost bolezni, pa tudi morebiten vpliv spola, starosti in splošnega zdravja živali na pogostost bolezni.

TSD na koži kitov in delfinov povzroča nepravilne, sive, črne ali rumenkaste rane. Te rane, imenovane tudi »tetovaže«, je možno že makroskopsko ločiti od drugih madežev in ran na koži. Tetovaže lahko trajajo mesece ali leta in se lahko tudi ponovno pojavijo. Ko izginejo, za njimi ostane območje svetlo sive kože. Bolezen povzroča virus iz iste družine kot virusi, ki povzročajo npr. črne koze in osepnice. Čeprav bolezen pri kitih in delfinih ne povzroča visoke smrtnosti, pa vseeno lahko ubije novorojene mladiče in tako vpliva na populacijsko dinamiko.

Raziskava je pokazala, da je bolezen splošno razširjena in prisotna pri obeh spolih. Bila je zabeležena pri 13 vrstah in 2 podvrstah iz Atlantskega in Tihega oceana ter Severnega, Tasmanskega in Sredozemskega morja. Pri večini populacij so najbolj ogrožena skupina mladiči (a ne novorojenčki), ki so izgubili materinsko pasivno imunost, niso pa še pridobili aktivne imunosti na bolezen. Pojav bolezni je bil povečan pri živalih, ki so bile tudi sicer slabšega zdravja in so verjetno imele oslabljen imunski sistem. V takšnih primerih je lahko stopnja obolelosti visoka tudi pri odraslih. Na pogostost bolezni lahko vpliva tudi kvaliteta okolja oz. onesnaženje s strupenimi snovmi, ki oslabijo imunski sistem. Pojav TSD je lahko torej pokazatelj zdravja določene populacije kitov ali delfinov. V tem pogledu je podatek, da bolezen pri delfinih iz Slovenije ni bila zabeležena, zelo pozitiven.

Zgornja fotografija (klikni nanjo za povečavo): TSD na veliki pliskavki (Tursiops truncatus) iz Gibraltarske ožine.

Znanstveni članek si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Van Bressem, M. F., Van Waerebeek, K., Aznar, F. J., Raga, J. A., Jepson, P. D., Duignan, P., Deaville, R., Flach, L., Viddi, F., Baker, J. R., Di Beneditto, A. P., Echegaray, M., Genov, T., Reyes, J., Felix, F., Gaspar, R., Ramos, R., Peddemors, V., Sanino, G. P. & Siebert,. U. 2009. Epidemiological pattern of tattoo skin disease: a potential general health indicator for cetaceans. Diseases of Aquatic Organisms, 85, 225-237. (1,06 MB)