Last week marked the end of the biennial 67th meeting of the International Whaling Commission (IWC) in Florianopolis, Brazil, where Slovenian took over the 2-year presidency of the Commission from Japan. The International Whaling Commission was set up based on the Convention for the Regulation of Whaling, signed in Washington on 2 December 1946. Slovenia became a member of the IWC in 2006. IWC member states are divided to those that oppose different types of whaling (“like-minded or anti-whaling countries”, which includes Slovenia) and those that support whaling (“countries for the sustainable use of whales or pro-whaling countries”). The IWC mainly decides on the whaling quotas and strategies for their conservation. The aim of the Convention itself is the regulation of whaling, rather than prevention of it. Nevertheless, in 1982 the IWC placed a moratorium (ban) on commercial whaling, which brought some whale species to the brink of extinction. Some types of whaling are still allowed under certain circumstances, for example the aboriginal subsistence whaling that allows local tribes or communities to carry out traditional whaling for their own consumption. Two more types of whaling are being carried out, outside the scope of the IWC. The first is the “scientific whaling”, allowed by the Convention, but carried out under the exclusive jurisdiction of member countries. This type of whaling is carried out by Japan. The second type of whaling is the one under the objection to the moratorium, used by Iceland and Norway.
19 Sept 2018
SLOVENIJA PREVZELA PREDSEDOVANJE MEDNARODNI KOMISIJI ZA KITOLOV
V brazilskem Florianopolisu se je ta konec tedna zaključilo bienalno 67. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov (IWC), kjer je Slovenija zadnji dan zasedanja od Japonske prevzela dvoletno predsedovanje komisiji. Mednarodna komisija za kitolov je nastala na podlagi Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova, ki je bila podpisana v Washingtonu 2. decembra 1946. Republika Slovenija je pogodbenica komisije od leta 2006. Države pogodbenice se delijo na tiste, ki se zavzemajo za popolno ali delno prepoved različnih vrst kitolova (“skupina podobno mislečih držav”, kamor spada Slovenija) ter tiste, ki temu nasprotujejo (“skupina za trajnostni kitolov”) in si prizadevajo za uveljavitev določenih oblik kitolova. Komisija odloča predvsem o kvotah za ulov kitov in ukrepih za njihovo varstvo. Temeljni namen konvencije je ureditev in ne prepoved kitolova, kljub temu pa je Komisija leta 1982 sprejela moratorij, s katerim je ustavila komercialni kitolov, ki je v preteklosti nekatere vrste kitov pripeljal na rob izumrtja. Pod določenimi pogoji je še vedno dovoljen kitolov, ki ga izvajajo domorodna ljudstva za namene samooskrbe. V praksi se izvajata še dve obliki kitolova, ki sta izven nadzora Komisije. Prva je t.i. “znanstveni kitolov”, ki ga omogoča sama Konvencija, njegovo izvajanje pa je v izključni pristojnosti držav pogodbenic. To vrsto kitolova izvaja Japonska. Druga oblika kitolova je uveljavitev pridržka na moratorij, kar izrabljata Islandija in Norveška. Kljub imenu pa kitolov ni več edini ali glavni predmet dela komisije, saj le-to danes vključuje mnoge vidike raziskovanja in varstva kitov in delfinov, npr. preprečevanje neželenega ulova v ribiško opremo ter trčenj kitov z ladjami, problematiko onesnaženja ter drugih groženj kitom in delfinom. Komisija je tako v svetovnem merilu eno izmed osrednjih mednarodnih teles za vprašanja raziskovanja in varstva kitov in delfinov. Društvo Morigenos oz. njegovi člani v delu komisije sodelujejo predvsem kot aktivni člani Znanstvenega odbora.
Subscribe to:
Posts (Atom)